Lirika (pesništvo ali poetika) je velika skupina besedil, v kateri so besedila pisana v posebni obliki, v verzih oz. posebnih ritmičnih enotah. Tisti, ki se izpoveduje je t. i. pesniški ali lirski subjekt. Po navadi je to pesnik sam.
Splošno o liriki Pesem, v kateri pesnik izpoveduje svoja čustva in misli ali čustva in misli drugih ljudi, posameznikov ali celih skupin , je lirska pesem in tako pesništvo se imenuje lirika. Pri Grkih so besedilo in napev te vrste pesmi spremljali z brenkanjem na liro (gr., lyra), preprosto glasbilo s strunami, in od tod tudi ime. Vse do danes je lirska pesem tesno povezana z napevom še posebno to velja za lirsko ljudsko pesem, saj se je ta največ ohranjevala s petjem. Pevni značaj lirskih pesmi se kaže zlasti v enako zgrajenih kiticah z enotnim ritmom in istimi refreni, dostikrat tudi s stalnim refrenom.
Lirika je med vsemi leposlovnimi vrstami najbolj osebna ali subjektivna. Ne razodeva pa samo pesnikovega osebnega doživljanja. Lirik mora dati lastnim čustvom tako splošen značaj, da v njih vsakdo z občudovanjem spozna samega sebe. Če lirika izraža prvenstveno čustva (veselje, žalost, hrepenenje, razočaranje, upanje, obup, ljubezen, sovraštvo) je neposredna, čustvena ali emocionalna (iz fr. émotion - čustvena razgibanost); če pa izraža predvsem misli, pa je posredna, miselna ali refleksivna lirika. Pesnik se posledično izraža v lirskem slogu.
Lirske pesmi po osnovi Po osnovi so lirske pesmi neomejene; lahko izpovedujejo domovinska čustva, ljubezenska, nabožna, lahko pa so zbadljive, lahko govore o družbenih odnosih ali so zajeta iz otroškega življenja itd. Obstaja več vrst pesniških osnov, te so: Domovinske pesmi, (Domovinske ali patriotske pesmi) Ljubezenske pesmi, (Ljubezenske ali erotične pesmi) Obredne pesmi, (Obredne, nabožne ali religiozne pesmi) Zbadljive pesmi, (Zbadljive ali satirične pesmi) Družbene pesmi, (Pesmi, ki opevajo družbene odnose ali socialne pesmi) Otroške pesmi
Lirske pesmi po obliki Po obliki se lirske pesmi delijo na: Lirske pesmi s svobodno pesniško obliko Svobodno pesniško obliko imajo vse ljudske lirske pesmi pa tudi večina umetnih. imenujejo se pesmi v ožjem pomenu besede. Po obsegu so navadno kratke ali vsaj ne preobsežne. Največkrat so zložene v preprostih kiticah z rimami in mnoge med njimi so pripravne za petje. Lirske pesmi s stalno pesniško obliko Lirsko umetno pesništvo je razvilo tudi številne stalne oblike. V našo literaturo so zlasti prodrli vplivi iz antične klasike, številne romanske oblike in nekatere orientalske vrste.
Antične oblike lirskih pesmi Žalostinka ali elegija Oda Himna ali hvalnica Slavospev ali ditiramb Psalm Epigram ali puščica Izrek ali gnoma Rek ali aforizem Geslo ali motto Navedek ali citat Uganka ali enigma
Romanske oblike lirskih pesmi Sonet Glosa Seguidilla
Orientalske oblike lirskih pesmi Gazela
Glej tudi
Viri Silva Trdina:Besedna umetnost: 2. Literarna teorija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1958 in več izdaj.
Kategorija:Književnost *