thumb|right|300px|Štiri osnovna agregatna stanja snovi. V smeri urinega kazalca od levo zgoraj so: trdno, kapljevinasto, plazmatsko in plinsko, ki jih predstavljajo: ledena skulpura, kapljica vode, električni oblok iz Teslovega navitja in zrak okrog oblakov.
Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul. Vsa agregatna stanja so stisljiva. Štiri agregatna stanja se lahko vidi v naravi. Znano je še veliko drugih agregatnih stanj, ki se jih lahko vidi le v ekstremnih primerih. Med agregatna stanja se uvršča: Bose-Einsteinov kondenzat – makroskopsko kvantno stanje trdno agregatno stanje – atomi so razporejeni v kristalno mrežo z urejeno zgradbo, urejenost na veliki razdalji (npr. led, natrijev klorid) kapljevinsko agregatno stanje – razdalje med molekulami so majhne, molekule so prosto gibljive, na majhni razdalji obstaja urejenost molekul (npr. voda) plinasto agregatno stanje – molekule se prosto in povsem neurejeno gibljejo ter trkajo z drugimi molekulami in stenami posode (npr. zrak, vodik, kisik, para) plazmatsko agregatno stanje – molekule plina so ionizirane (npr. strela)
Med agregatnimi stanji snov prehaja s faznim prehodom.
Kategorija:Fizika kondenzirane snovi Kategorija:Kemijsko inženirstvo Kategorija:Faze snovi