Fizikalna konstanta

Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki. Njeno vrednost lahko določimo s poskusom.

Osnovne konstante so denimo Planckova konstanta, hitrost svetlobe v praznem prostoru, osnovni naboj ali Avogadrovo število. Pogosto so navedene tudi konstante, ki jih lahko izračunamo iz drugih konstant, npr. Faradayev naboj, ki je produkt Avogadrovega števila in osnovnega naboja, ali splošna plinska konstanta, ki je produkt Boltzmannove konstante in Avogadrovega števila.

Osnovne fizikalne konstante konstanta simbol vrednost ref. hitrost svetlobe v praznem prostoruu c 299 792 458 m s−1 (po definiciji) a indukcijska konstanta μ0 4π · 10−7 N A−2 (po definiciji) a 12,566 370 614... · 10−7 N A−2 a ε0 = 1/(μ0c2) 8,854 187 817 ... · 10−12 F m−1 a prevodnost praznega prostora Z0 ="μ0c" 376,730 313 461... Ω (po definiciji) a κ 6,672 59(85) · 10−11 m3 kg−1 s−2 ? h 6,626 068 76(52) · 10−34 J s a Diracova konstanta ≡ h ="h" / (2π) 1,054 571 596(82) · 10−34 J s a Planckova masa mp ="(hc" / κ)1/2 2,1767(16) · 10−8 kg a Planckova dolžina lp="(hκ" / c3) 1/2 1,6160(12) · 10−35 m a Planckov čas tp ="(hκ" / c5)1/2 5,3906(40) · 10−44 s a e0 1,602 176 462(63) · 10−19 C a me 9,109 381 88(72) · 10−31 kg a mp 1,672 621 58(13) · 10−27 kg a mn 1,674 927 16(13) · 10−27 kg a mu = 1 u 1,660 538 73(13) · 10−27 kg a L, NA 6,022 141 99(47) · 1023 a kB 1,380 6503(24) · 10−23 J K−1 a F 9,648 534 15(39) · 104 C mol−1 a R 8,314 472(15) J K−1 mol−1 a ničla Celzijeve temperaturne lestvice 273,15 K (po definiciji) | ? molarna prostornina idealnega plina, p = 1 bar, θ = 00C 22,710 981(40) L mol−1 a atm | 101 325 Pa (po definiciji) a konstanta fine strukture α = μ0e2c / (2h) 7,297 352 533(27) · 10−3 a 137,035 999 76(50) a rB 5,291 772 083(19) · 10−11 m a Wh 4,359 743 81(34) · 10−18 J a R∞ 1,097 373 156 8549(83) · 107 m−1 a μB 9,274 008 99(37) · 10−24 J T−1 a μe -9,284 763 62(37) · 10−24 J T−1 a Landejev faktor g za prosti elektron 2,002 319 304 386(20) ? μN 5,050 786 6(17) · 10−27 J T−1 ? μp 1,410 607 61(47) · 10−26 J T−1 ? γp 2,675 221 28(81) · 108 s−1 T−1 ? magnetni moment protonov v H20, μ'p μ'p / μB 1,520 993 129(17) · 10−3 ? protonska resonančna frekvenca za polje v H20 42,576 375 (13) M Hz T−1 ? σ 5,670 400(40) · 10−8 W m−2 K−4 a c1 3,741 774 9(22) · 10−16 W m2 ? c2 1,438 769 (12) · 10−2 m K ? gn 9,80665 m s−2 (po definiciji) ?

Nekatere »konstante« so dejansko preostanki izbranega sistema enot, kot SI ali cgs sistema enot. V naravnih enotah so te »konstante« le pretvorni faktorji.

Konstante, ki so neodvisne od sistema enot so po navadi brezrazsežna števila in so znane kot osnovne fizikalne konstante.

Opombe

aPeter J. Mohr and Barry N. Taylor, "CODATA Recommended Values of the Fundamental Physical Constants: 1998," Journal of Physical and Chemical Reference Data, Vol. 28, No. 6, 1999 and Reviews of Modern Physics, Vol. 72, No. 2, 2000.

Konstanta