Šmihel nad Mozirjem ()je razloženo naselje samotnih kmetij v Občini Mozirje. Vas se nahaja na vznožju Golt severno od Mozirja. Naselje je kot del Občine Mozirje tudi del Savinjske statistične regije in Štajerske. Leta 1955 so kraj preimenovali iz Šmihel v Šmihel nad Mozirjem.Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
V kraju stoji cerkev sv. Mihaela iz 17. stoletja in je upravno del celjske škofije. V kraju sta dve turistični kmetiji. Znana izletniška točka v bližini je Konečnikova planina. V Šmihelu nad Mozirjem enkrat na leto obudijo stare navade in šege na Ovčarskem prazniku.
Zgodovina Župnijska cerkev sv. Mihaela je bila zgrajena leta 1631. Cerkev je imela prvotno lesen strop v obliki banjastega svoda; 1869 so jo obokali. Zvonik in zakristija sta bila večkrat prezidana. Zanimiv je prezbiterij, ki nam kaže, da je bil konec gotike pri nas šele v začetku 17. stoletja. Cerkev je bila prvotno podružnica mozirske župnije, s se je od nje ločila leta 1787 kot lokalna kaplanija, leta 1862 pa je postala samostojna župnija.Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
Župnijska kronika vsebuje dogodke od leta 1604 dalje.Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
Šola je bila ustanovljena 1872, šolsko poslopje pa je bilo odprto leta 1878. Sedanja stavba iz leta 1893 je med NOB pogorela, kasneje so jo obnovili in modernizirali.Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije (3 zv.). Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976, str. 241.
Blizu Mlačnika v Lepi Njivi je hrib Gradišče, kjer bi naj stal grad, ki je imel v posesti ribnik pri kmetu Jezerničniku. Na Podstenškovem vrtu so našli ostanke antične keramike in stenske slikarije. V naselju so pri Jezerničniku našli tudi bakrene cevi.
Prebivalstvo V letu 1880 je imela vas 36 hiš in 262 prebivalcev, med katerimi je bilo 129 žensk in 133 moških. Vsi prebivalci so bili katoličani in slovensko govoreči, brez prisotnosti protestantov, judov ali drugih jezikovnih skupin.Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Specialni krajevni repertorij za Štajersko 4. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, 1918.
V naslednjih desetletjih se je število hiš nekoliko povečalo – 38 leta 1890 in 40 v letih 1900 in 1910. Število prebivalcev je rahlo nihalo: 254 leta 1890, 248 leta 1900 in 248 leta 1910. Število žensk se je sprva zmanjšalo, nato pa rahlo naraslo, medtem ko je število moških ostalo približno enako.
Vsi prebivalci so ostali katoličani in večinoma slovensko govoreči, kar kaže na versko in jezikovno enotnost kraja. Podatki kažejo na zmerno rast števila hiš in stabilno prebivalstvo skozi konec 19. in začetek 20. stoletja.
Pomembne osebe
Anton Acman (rojen leta 1917), pevovodja več zborov v občini, tudi v Šmihelu. Ivan Dolinar (1892-1971), učitelj, pisec o čebelarstvu in lovu. Vladimir Levstik (1886-1957), pripovednik in prevajalec.
Sklici
Viri sličicaBadovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997
Glej tudi Seznam naselij v Sloveniji
Kategorija:Naselja Občine Mozirje Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji