Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), med drugim znana tudi kot kronična obstruktivna bolezen pljuč (KOBP) in kronična obstruktivna bolezen dihalnih poti (KOBDP), je obstruktivno obolenje pljuč, za katero je značilen kronično slab pretok zraka. Običajno se s časom poslabšuje. Glavni simptomi so zasoplost, kašelj in nastajanje izmečka.

Kajenje je najpogostejši vzrok za KOPB, s številnimi drugimi dejavniki, kot so onesnaženje zraka in dedna nagnjenost, ki igrajo manjšo vlogo. V državah v razvoju je eden od pogostnih vzrokov onesnažen zrak zaradi slabega prezračevanja med kuhanjem hrane in ob ogrevanju prostorov. Dolgotrajna izpostavljenost tem dražečim vplivom povzroča vnetni odziv v pljučih, zaradi česar prihaja do zoženja malih dihalnih poti in do razkroja pljučnega tkiva. Posledično se v pljučih nabira zrak, kar imenujemo emfizem. Pod terminom kronični bronhitis razumemo opis simptomov kroničnega kašlja, ki se kaže skupaj z nastajanjem izmečka. Večina ljudi s kroničnim bronhitisom ima KOPB.

Diagnozo postavimo na osnovi slabega pretoka zraka, ki se meri s testi pljučne funkcije. Drugače kot pri astmi, jemanje zdravil zmanjšanega pretoka zraka ne izboljša bistveno.

KOPB lahko preprečimo z zmanjšanjem izpostavljenosti znanim vzrokom. Gre za prizadevanja, da se zmanjša obseg kajenja ter izboljša kakovost zraka v bivališčih in na prostem. Metode za zdravljenje KOPB so med drugim: odvajanje od kajenja, cepljenja, rehabilitacija pljuč, pogosto vdihavanje bronhodilatatorjev in jemanje kortikosteroidov. Za nekatere ljudi je rešitev dolgoročna terapija s kisikom ali pa presaditev pljuč. Pri prizadetih z obdobji akutnega poslabšanja je lahko potrebna večja uporaba zdravil in hospitalizacija.

Po vsem svetu KOPB prizadene 329 milijonov ljudi oziroma skoraj 5 % prebivalstva. V letu 2012 je bolezen kot tretji najbolj pogosti vzrok smrti terjala življenje več kot treh milijonov ljudi. Število smrtnih žrtev naj bi se v številnih državah zaradi višjih stopenj kajenja in staranja prebivalstva povečalo. Ekonomske stroške bolezni v letu 2010 ocenjujejo na 2,1 milijarde $.

Znaki in simptomi

Najpogostejši simptomi KOPB so nastajanje izpljuvka, zasoplost in produktiven kašelj. Ti simptomi so prisotni v daljšem časovnem obdobju in se običajno sčasoma slabšajo. Ni jasno, ali obstajajo različne vrste KOPB. Doslej so bolezen delili na emfizem in kronični bronhitis; pri tem predstavlja emfizem le opis sprememb v pljučih, ne pa bolezni same, kronični bronhitis pa je preprosto opis simptomov, do katerih lahko - ali pa tudi ne - pride pri KOPB. Pri tem je kronični bronhitis definiran kot kašelj, ki traja več kot tri mesece letno v zadnjih dveh letih in se kaže skupaj z nastajanjem izmečka.

Kašelj Kronični kašelj se običajno pojavi kot prvi znak bolezni. To stanje se lahko pojavi, še preden se KOPB v celoti razvije. Količina proizvedenega izmečka se lahko v času nekaj ur ali dni spreminja. V nekaterih primerih kašelj ni prisoten ali pa se pojavlja le občasno in ni nujno produktiven. Nekateri ljudje s KOPB pripisujejo simptome »kadilskemu kašlju«. Sputum se lahko pogoltne ali pa izpljune, pogosto odvisno od družbenih in kulturnih dejavnikov. Pretiran kašelj lahko povzroči zlom reber ali kratkotrajno izgubo zavesti. Osebe s KOPB imajo pogosto zgodovino prehladov, ki trajajo dlje časa.

Zasoplost Zasoplost je pogosto simptom, ki ljudi najbolj moti. Prizadeti jo najpogosteje opisujejo takole: »dihati mi je zelo naporno,« »počutim se kot brez sape,« ali »ne morem vdihniti dovolj zraka«. Različna kulturna okolja lahko znake opisujejo drugače. Za zasoplost je značilno, da se ob naporu poslabša, ravno tako se poslabša, če traja dolgo, in pa s časom. V poznejših fazah se pojavi med mirovanjem in je lahko vedno prisotna. Pri ljudeh s KOPB predstavlja vir tesnobo in slabe kakovosti življenja. Veliko ljudi z napredovalo obliko KOPB diha skozi našobljene ustnice, kar pri nekaterih olajša zasoplost.

Druge značilnosti Pri KOPB, lahko izdih traja dlje kot vdih. Lahko se pojavi stiskanje v prsih, ki pa ni običajno in katerega vzrok je lahko kaj drugega. Pri osebah z oviranim pretokom zraka je ob pregledu prsnega koša s stetoskopom lahko slišati piskanje ali druge zvoke ob vstopu zraka v pljuča. Prsni koš v obliki soda je za KOPB značilen, čeprav relativno redek znak. S slabšanjem bolezni prizadeti pogosto zavzemajo trinožno lego.

V poznem stadiju KOPB vodi do visokega tlaka v pljučnih arterijah, ki obremenjuje desni prekat srca. To stanje se imenuje cor pulmonale, in vodi do simptomov v obliki oteklih nog in izbuljenih žil na vratu. KOPB je med obolenji pljuč najpogostejši vzrok za cor pulmonale. Cor pulmonale je postal manj pogost, odkar se pri zdravljenju uporablja dodaten kisik.

KOPB se pogosto, deloma zaradi skupnih dejavnikov tveganja, pojavlja skupaj s številnimi drugimi bolezenskimi stanji. To so med drugim: ishemične bolezni srca, visok krvni tlak, diabetes mellitus, oslabitve mišic, osteoporoza, pljučni rak, anksiozna motnja in depresija. Bolniki s hudo obliko bolezni imajo pogosto občutek, da so ves čas utrujeni. Betičasti prsti niso specifični za KOPB in bi morali spodbuditi preiskave v smeri pljučnega raka.

Poslabšanje Kot akutno poslabšanje KOPB je razumeti povečano kratko sapo, povečano količino izmečkov, spremembe barve izmečka od brezbarvne k zeleni oz. rumeni ali poslabšanje kašlja. Lahko se pojavi skupaj z znaki za povečan napor pri dihanju, kot so hitro dihanje, hitro bitje srca, potenje, dejavnost mišic v vratu, modrikast odtenek kože in zmeda, ali pa bojevito vedenje, če gre za zelo hude izbruhe. Ob pregledu pljuč s stetoskopom je slišati pokanje.

Vzrok Glavni vzrok za KOPB je tobačni dim, v nekaterih državah spadata med pomembne vzroke še izpostavljenost pri delu ter onesnažen zrak zaradi odprtih ognjev v bivališčih. Značilno je, da traja izpostavljenost več desetletij, preden se pojavijo simptomi. Določen vpliv ima tudi dedna nagnjenost posameznika.

Kajenje

Glavni dejavnik tveganja za KOPB po vsem svetu, je kajenje tobaka. Med kadilci bo okoli 20 % dobilo KOPB, med tistimi, ki kadijo že celo življenje, pa okoli polovica. V Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu je med obolelimi za KOPB 80-95 % aktivnih ali preteklih kadilcev. Verjetnost, da se KOPB pojavi, raste s celokupno izpostavljenostjo dimu. Poleg tega so ženske dovzetnejše za škodljive učinke dima kot pa moški. Pri nekadilcih je pasivno kajenje vzrok za približno 20 % primerov. Tudi druge vrste kajenja, kot so marihuana, cigare in vodna pipa, predstavljajo tveganje. Pri ženskah, ki kadijo med nosečnostjo, se lahko poveča tveganje za nastanek KOPB pri otroku.

Onesnaženost zraka Slabo prezračevani ognji za kuho, pri katerih je pogosto gorivo premog ali biomasa, kot so les in živalski iztrebki, vodijo do onesnaženosti zraka v zaprtih prostorih in so eden od najpogostejših vzrokov za KOPB v državah v razvoju. Ti ognji predstavljajo glavni način kuhanja in gretja za skoraj 3 milijarde ljudi; učinki na zdravje so večji pri ženskah zaradi večje izpostavljenosti med gospodinjskimi opravili. Poleg tega predstavljajo glavni vir energije v 80 % bivališč v Indiji, na Kitajskem in v podsaharski Afriki.

Ljudje, ki živijo v velikih mestih, imajo višjo stopnjo KOPB kot ljudje, ki živijo na podeželju. Urbano onesnaževanje zraka je sicer dejavnik pri slabšanju bolezni, vendar njegova celotna vloga kot vzrok za KOPB ni jasna. Območja s slabo kakovostjo zraka na prostem, med drugim zaradi izpušnih plinov, imajo na splošno višjo stopnjo KOPB. Za celokupni učinek pa se v primerjavi s kajenjem meni, da je majhen.

Drugi onesnaževalci zraka Epidemiološke raziskave o vplivu radona na umrljivost zaradi nemalignih pljučnih bolezni, kot je KOPB, so razmeroma maloštevilne, vendar nakazujejo na to, da radon poveča umrljivost ljudi zaradi KOPB. Kljub temu, da ni jasno, ali radon sproži nastanek KOPB ali poslabša njen potek, radon lahko povzroči vnetje pljučnega tkiva, ki je povezano tako s KOPB kot s pljučnim rakom.

Raziskave kažejo, da so nanodelci tesno povezani s poslabšanjem in razvojem mnogih pljučnih bolezni, kot sta KOPB in astma. Med izpostavljenostjo nanodelcem se je pri bolnikih s pljučnimi boleznimi pojavljalo več primerov bronhokonstrikcije (zoženja svetline sapnic), bronhialne hiperodzivnosti in fibroze pljuč, uporaba zdravil je bila prav tako večja. Med medicinsko pomembne nanodelce spadajo delci titanovega dioksida (TiO2), ki se v nanotehnološki industriji uporablja za izdelavo sestavin barv in tapet ter mnogih potrošniških izdelkov, kot so ličila, oblačila, senčila in živila, poleg tega so tem delcem izpostavljeni delavci med predelavo rutila. Več kot polovica delavcev, izpostavljeni delcem TiO2, naj bi doživljali simptome slabšega delovanja pljuč. Raziskave so pokazale, da delci TiO2 lahko sprožijo oz. povzročijo vnetne odzive, razraščanje veziva (fibroproliferativne spremembe), hiperplazijo čašastih celic in emfizemu podobne spremembe. Nanodelci TiO2 bi tako lahko predstavljali resen javno zdravstveni problem, tako v poklicnih razmerah kot v okolju.

Poklicne izpostavljenosti Intenzivna in dolgotrajna izpostavljenost prahu na delovnem mestu, kemikalijam in hlapom povečuje tveganje za KOPB, tako pri kadilcih kot tudi pri nekadilcih. Za izpostavljenost na delovnem mestu se meni, da je vzrok v 10-20 % primerov. Po ocenah je v Združenih državah Amerike z izpostavljenostjo na delovnem mestu povezanih več kot 30 % primerov pri bolnikih, ki niso nikoli kadili; tveganje v državah brez zadostnih predpisov je verjetno še večje.

Vpletenih je več industrij in virov, med drugim visoka raven prahu v premogovništvu, pri pridobivanju zlata, v industriji tekstila iz bombaža, ter poklici, kjer se dela s kadmijem ter z izocianati in kjer nastaja dim, kot je varjenje. Delo v kmetijstvu prav tako predstavlja tveganje. Za nekatere poklice so ocenili, da je njihovo tveganje enakovredno kajenju od pol do dveh škatel cigaret na dan. Izpostavljenost kremenovemu prahu lahko tudi povzroči KOPB, tveganje zanj ni povezano s tveganjem za silikozo. Zdi se, da se negativni učinki izpostavljenosti prahu in cigaretnemu dimu seštevajo, če ne celo obojestransko krepijo.

Na letališčih so tako delavci kot administrativno osebje izpostavljeni ultrafinim izpušnim delcem iz dizelskih motorjev delovnih strojev in letalskih motorjev. Med pomembne onesnaževalce v takšnih razmerah spadajo policiklični aromatski ogljikovodiki, hlapne organske spojine, kot so benzen in aldehidi, anorganski plini, kot so žveplov dioksid (SO2) in dušikovi oksidi (NOx) ter fini trdni delci. Ultrafini izpušni delci iz dizelskih motorjev so povezani z nastankom mnogih bolezni, poleg KOPB še s srčno-žilnimi boleznimi in rakom. Navkljub zdravstvenemu tveganju le malo letališč nadzoruje kakovost zraka v delovnem okolju.

Genetika Genetika igra vlogo pri razvoju KOPB. Med sorodniki bolnikov s KOPB, ki kadijo, je pogostejša, kot med kadilci, ki si niso v sorodu. Trenutno je edini nesporno deden dejavnik tveganja pomanjkanje alfa 1-antitripsina (AAT). To tveganje je še posebej veliko, če oseba, ki ji alfa 1-antitripsin primanjkuje, tudi kadi. Dejavnik je odgovoren za približno 1-5 % primerov stanje pa je prisotno pri približno 3-4 osebah na 10.000 ljudi. Drugi genetski dejavniki so trenutno predmet preiskav, verjetno jih je precej.

Tri četrtine primerov obolenja ima vzroke v slabih poteh delovanja pljuč v mladosti. Te poti so povezane z izpostavljenostjo v otroštvu, dejavniki pa jih pri odraslih kasneje pomnožijo,

Drugo