sličica|Piramida sonca Mehika, uradno Združene mehiške države, je država v Severni Ameriki. Po geoshemi Združenih narodov velja za del Srednje Amerike. Je najsevernejša država v Latinski Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike ter na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize; na zahodu pa ima morske meje s Tihim oceanom, na jugovzhodu na Karibsko morje in na vzhodu na Mehiški zaliv. Mehika pokriva 1.972.550 km2 in je trinajsta največja država na svetu po površini. Z več kot 130 milijoni prebivalcev je Mehika deseta najbolj naseljena država na svetu in ima največje število maternih govorcev španščine. Ciudad de Mexico je glavno in največje mesto, ki se uvršča med najbolj naseljena metropolitanska območja na svetu.
Človeška prisotnost v Mehiki sega vsaj v leto 8000 pr. n. št. Mezoamerika, ki velja za zibelko civilizacije, je bila dom številnih naprednih družb, vključno z Olmeki, Maji, Zapoteki, teotihuansko civilizacijo in Purépechami. Španska kolonizacija se je začela leta 1521 z zavezništvom, ki je premagalo Azteški imperij in ustanovilo kolonijo Nova Španija s prestolnico Tenochtitlan, danes Ciudad de Mexico. Nova Španija je v dobi velikih odkritij postala pomembno središče transoceanskega gospodarstva, ki ga je spodbujalo rudarjenje srebra in njen položaj središča med Evropo in Azijo. To je privedlo do enega največjih večrasnih prebivalstev na svetu. Vojna na polotoku je privedla do mehiške vojne za neodvisnost med letoma 1810 in 1821, ki je končala oblast na polotoku in privedla do ustanovitve Prvega mehiškega cesarstva, ki se je hitro razpadlo v kratkotrajno Prvo mehiško republiko. Leta 1848 je Mehika zaradi ameriške invazije izgubila skoraj polovico svojega ozemlja. Liberalne reforme, določene v ustavi iz leta 1857, so privedle do državljanske vojne in francoske intervencije, ki je dosegla vrhunec z ustanovitvijo Drugega mehiškega cesarstva pod cesarjem Maksimilijanom I. Avstrijskim, ki so ga strmoglavile republikanske sile pod vodstvom Benita Juáreza. Konec 19. stoletja je vladala dolga diktatura Porfiria Díaza, čigar modernizacijske politike so prinesle hude družbene nemire. Mehiška revolucija med letoma 1910 in 1920 je privedla do strmoglavljenja Díaza in sprejetja ustave iz leta 1917. Mehika je v 40. in 70. letih 20. stoletja doživela hitro industrializacijo in gospodarsko rast sredi volilnih goljufij, politične represije in gospodarskih kriz. Med nemiri sta bila pokol v Tlatelolcu leta 1968 in zapatistična vstaja leta 1994. Konec 20. stoletja je prišlo do premika k neoliberalizmu, ki ga je zaznamoval podpis Severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini (NAFTA) leta 1994.
Mehika je zvezna republika s predsedniškim sistemom vladanja, za katero sta značilna demokratični okvir in delitev oblasti na tri veje: izvršilno, zakonodajno in sodno. Zvezno zakonodajo sestavlja dvodomni Kongres Unije, ki ga sestavljata Poslanska zbornica, ki zastopa prebivalstvo in Senat, ki zagotavlja enako zastopanost vseh držav. Ustava določa tri ravni vlade: zvezno Unijo, državne vlade in občinske vlade. Mehiška zvezna struktura zagotavlja avtonomijo njenim 32 državam, njen politični sistem pa je močno pod vplivom avtohtonih tradicij in evropskih razsvetljenskih idealov.
Mehika je na novo industrializirana in razvijajoča se država, ki ima 15. največje gospodarstvo na svetu po nominalnem BDP in 13. največje po pariteti kupne moči (PKM). Po številu območij svetovne dediščine se uvršča na prvo mesto v Ameriki in na sedmo mesto na svetu. UNESCO World Heritage sites, accessed 9 May 2022 Je ena od 17 držav z veliko raznolikostjo na svetu, po naravni biotski raznovrstnosti pa na peto mesto. Je pomembna turistična destinacija: od leta 2022 je šesta najbolj obiskana država na svetu s 42,2 milijona mednarodnih prihodov. Mehika zaradi velikega gospodarstva in prebivalstva, globalnega kulturnega vpliva in stalne demokratizacije velja za regionalno in srednjo velesilo, ki se vse bolj opredeljuje kot vzhajajoča sila. Tako kot v večjem delu Latinske Amerike so revščina, sistemska korupcija in kriminal še vedno razširjeni. Od leta 2006 je bilo zaradi nenehnih konfliktov med sindikati za trgovino z drogami približno 127.000 smrtnih žrtev. Mehika je članica Združenih narodov, G20, OECD, STO, foruma APEC, OAS, CELAC in OEI.
Zgodovina
Mehika je bila zibelka številnih razvitih indijanskih civilizacij, kot so bili Maji in Azteki. Prihod Špancev v 16. stoletju in njihovo osvajanje azteške države leta 1521 zaznamuje začetek kolonialne dobe Mehike kot dela Nove Španije.
Leta 1810 je Mehika razglasila neodvisnost od Španije, kar je po dolgotrajni vojni vodilo do samostojnosti leta 1821. Po osamosvojitvi se je ozemlje Mehike postopno krčilo na račun ozemelj, ki jih je Mehika bodisi prodala ZDA, bodisi izgubila v mehiško-ameriški vojni, ter na račun osamosvojitve srednje-ameriških držav. V 60. letih 19. stoletja so Mehiko zasedle francoske sile, ki so jih izgnali nasprotniki pod vodstvom mehiškega domoljuba Benita Juáreza.
Nezadovoljstvo z nedemokratičnim režimom, ki ga je vodil Porfirio Diaz, je leta 1910 vodilo do mehiške revolucije. Revolucionarne sile so porazile zvezno vojsko, zaradi notranjih trenj pa je država ostala nemirna še več kot dvajset let. Po koncu revolucije je Institucionalna revolucionarna stranka (PRI) ostala na oblasti vse do konca 20. stoletja.
Geografske značilnosti
Mehika je ena izmed redkih dežel, ki se lahko pohvalijo z zelo raznoliko pokrajino. Tu se raztezajo širne puščave in tropski gozdovi, visoke gorske verige in peščena obrežja. Skoraj polovica države leži na nadmorski višini višji od 1500 m. Najvišji je vulkan Pico de Orizaba (5610 m) in leži na meji med zveznima državama Puebla in Veracruz, najnižje je glavno mesto zvezne države Baja California, Mexicali in leži deset metrov pod morsko gladino. levo|sličica|Topografska karta Mehike
Mehika leži v Srednji Ameriki med Mehiškim zalivom na vzhodu in Tihim oceanom na zahodu, na severu meji na Združene države Amerike (3326 km skupne meje), na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize (962 km meje) ter Karibsko morje. Površina znaša 1.972.550 km2. Ima 12.540 km dolgo obalo, od tega pripada Pacifiku 8200 km in Atlantiku 3200 km. K Mehiki sodi tudi 600 km oddaljeno vulkanski Revillagigedovi otoki v Tihem oceanu. Največji je otok Socorro (129 km2), ostali so še Clarion, Partida in San Benedicto. Edino naselje na otokih je na Socorru in ima 200 prebivalcev.
Mehiško višavje, ki je po pokrajinskih značilnostih nadaljevanje ameriškega goratega zahoda, se razprostira od mejne reke Rio Bravo del Norte na severu do Tehuantepeške zemeljske ožine na jugovzhodu. Sestavljajo ga visoke planote, ki jih razmejujejo vzporedne gorske verige in obrobljajo gorovja z zelo strmimi in globokimi soteskami. Na zahodu in jugozahodu se raztezajo široke obrežne ravnice. Na severu je visoko okoli 1300 m, proti jugu pa se dvigne do 2500 m. V severnem delu (Mesa del Norte) so obsežne puščave s slanimi kotanjami na dnu in obdane z nizkim gričevjem.
Med krajem San Luís Potosí in Ciudad de México leži na nadmorski višini 2100 do 2300 m Mehiška planota (Mesa Central, tudi Mesa de Anáhuac), ki je najgosteje naseljeno območje v državi. Tu so med gorami kotline: Mehiška, Pueblanska in Guadalajarska. Mehiško višavje je obdano z gorskimi verigami: na zahodu je 1200 km dolga in do 200 km široka Zahodna Sierra Madre (Sierra Madre Occidental) z najvišjim vrhom Cerro Gordo (3340 m). Gradijo jo tektonsko premaknjene visoke planote in globoke doline (kanjoni) z znamenitim Copper Canyonom in se na jugozahodu spušča proti obali Tihega oceana. Širše ravnice so nastale le na vršajih rek. Vzhodna Sierra Madre (Sierra Madre Oriental) je mlado nagubano gorstvo oziroma več vzporednih gorskih hrbtov in vmesnih dolin z najvišjim vrhom Cerro San Rafael (3710 m), ki se spušča proti Mehiškemu zalivu. Na jugu se Mehiško višavje oziroma planota zaključi z gorsko verigo Vulkanska Kordiljera (Cordillera Neo-Volcánica) ali »vulkanska os«, ki jo sestavljajo mlajši vulkani. Mednje spadajo najvišje gore v državi – Pico de Orizaba, ki se dviga JV od glavnega mesta (5610 m), Popocatépetl (5452 m), Iztaccíhuatl (5220 m) in Nevado de Toluca (4704 m). Južno od »vulkanske osi« je dolina reke Balsas - Grand Valle del Sur, njej nasproti pa starejše gorstvo iz kristalinskih kamnin – Južna Sierra Madre (Sierra Madre del Sur), ki ločuje Mehiško višavje in planote Oaxaca, kjer so nekoč Azteki kopali svoje zlato. Tu je najvišji vrh Cerro Nube Flan (3750 m).
Najožji del Mehike je 200 km široka Tehuantepeška zemeljska ožina, ki predstavlja mejo med Amerikama. Nizka planota deli verigo Sierra Madre med Južno Sierra Madre na severu in Sierra Madre de Chiapas na jugu. Najvišja točka, Ožina ima 224 m nadmorske višine. To območje predstavlja najkrajšo razdaljo med Mehiškim zalivom in Tihim oceanom.
Še bolj proti jugu se 300 km dolgo Chiapaško višavje dvigne več kot 3000 m visoko z gorskimi hrbti in dolinami, ki potekajo v smeri SZ-JV, nato pa se v stopnjah spušča proti severovzhodu na zakraselo ploščo polotoka Jukatan, kjer prevladujejo tropski deževni gozd in suhe savane.
Na severu ni površinskih voda, ki bi odtekale v morje, občasno se potoki stekajo v slane kotanje. V srednjem delu se reke iz višavja stekajo v morja skozi globoke kanjone. Največji mehiški reki sta: Balsas dolga 771 km in teče v Tihi ocean in Usumacinta (mehiški del 602 km, skupaj z gvatemalskim 970 km), ki teče v Mehiški zaliv in je v dolžini 480 km plovna. Druge reke so še Rio Grande de Santiago, Grijalva, Motagua, reka Ulua in Hondo. Največje sladkovodno jezero je Chapala s 1112 km².
Družbena geografija Po ustavi s 5. februarja 1917 je Mehika predsedniška zvezna republika. Vsaka od 31 držav in glavo mesto je suverena v notranjih zadevah in prostovoljno združena v federacijo. Volilno pravico imajo vsi državljani starejši od 18 let, poročeni starejši od 16 let. Predsednika republike volijo za 6 let in ima le en mandat. Ima velike pristojnosti: je predsednik vlade, imenuje ministre, sodnike vrhovnih sodišč in vrhovnega tožilca ter diplomatske predstavnike v tujini. Zvezni kongres (Congreso de la Union) je dvodomen: predstavniški dom in senat. Predstavniški dom (Cámara de Diputados) ima 500 članov, voljeni so za tri leta. Senat (Cámara de Senadores) ima 128 članov, po 4 iz vsake države in okrožja, izvoljeni so za 6 let. Zvezne države imajo lastne ustave in parlament, vodijo jih guvernerji, ki so voljeni za 6 let, člani parlamenta imajo triletni mandat.
Največja mesta v Mehiki, vsa so Megacity, so Ciudad de Mexico, Guadalajara, Monterrey, Ecatepec, Puebla, Nezahualcóyotl, Ciudad Juarez, Tijuana, Leon in Zapopan. Večinoma se nahajajo v notranjosti, obalna območja so redko poseljena. Metropolitansko območje glavnega mesta ima 18 % celotnega prebivalstva Mehike. To je tudi gospodarsko središče, ki združuje okoli tretjino storitvenega in trgovinskega sektorja ter porabi dve tretjini sredstev zase. Dve tretjini proračuna za visokošolsko izobraževanje v Mehiki in tri četrtine proračuna za raziskave se vlagajo v glavnem mestu.Paul L. Knox, Sallie A. Marston: „Humangeographie“. Spektrum Akademischer Verlag, Berlin 2001, S. 516.
Metropolitanske regije v Mehiki