Matke (do leta 1955 Sveta Magdalena pri Preboldu)Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) so razloženo naselje v Občini Prebold na severnem vznožju Posavskega hribovja.
Opis kraja Matke ležijo na obrobju Savinjske doline in na severnih obronkih Posavskega hribovja, v povirju potoka Kolja, ki se pri Šeščah izliva v Savinjo). Kolja teče skozi središčni del naselja po katerem je kraj dobil ime - Matke. Kraj ima več zaselkov Brda, Goljava, Hom, Podmrzlica, Vinogradi in Zahom. Naselje obdajajo vrhovi; na jugozahodu Goljava (836 m), na jugu Homič (1082 m), Mrzlica (1122m) ter Kamnik (856 m) in na vzhodu Hom (607 m).
Matke so imele po podatkih različnih popisov prebivalcev, kot sledi; leta 1869 je prebivalo v Sveti Magdaleni 262 ljudi, leta 1900 jih je bilo 320, leta 1953 – 333, leta 1991 – 353 in leta 2011 – 356 prebivalcev.
Ime Ime Matke se razlaga kot tožilnik množine od hipokristika Matko, ki spada k sv. imenu Matej (lat. Matheus). Prvotno torej pomeni Matkova družina, Matko in njegovi ljudje.
Ime se zapisano v dokumentih prvič pojavi v urbarju med leti 1265 in 1269 kot Makyon, pozneje leta 1601 pa kot Matekon (dorf), leta 1749 Matnach, leta 1784 Mathuon, leta 1800 Mathine in leta 1847 Matkina. V cerkvenih dokumentih so krajevnemu imenu pogosto pridali ime Svete Magdalene, po letu 1833 se je v vseh matičnih knjigah in listinah tako tudi zapisovalo ime kraja.
Leta 1955 se je naselje iz Sveta Magdalena pri Preboldu na osnovi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb iz leta 1948 preimenovalo v Matke.Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24XSpremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
Zgodovina Območje naselja je bilo poseljeno že v prazgodovini, saj je na Homu obstajala naselbina, ki je arheološko deloma že raziskana. Pod naseljem so v vasi Šešče najdene tudi številne grobne gomile. Najbrž je naselje na Homu obstajalo tudi v poznoantičnem času. Na Homu stoji cerkev, ki je v dokumetih prvič omenjena leta 1383, glavni oltar je iz leta 1688, zvonik ki so ga postavili leta 1725 stoji ločeno od cerkve in je bil leta 1853 povišan, tudi sicer je cerkev v 19. stoletju precej preurejena. V času prve svetovne vojne je padlo na raznih bojiščih pet Matenčanov, druga svetovna vojna pa je terjala življenja 32 krajanov. Med drugo svetovno vojno je bilo leta 1944 v naselju požganih 5 domačij. Leta 1956 so v Matkah zgradili Hmeljarski dom, ki so ga leta 1972 preimenovali v Gasilni dom. Leta 1963 so na Homu pod cerkvijo postavili Dragotov dom, ki ga oskrbuje PD Zabukovica.
Sklici
Kategorija:Naselja Občine Prebold Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji