Jangceški delfin, kitajski rečni delfin ali jangceška pliskavka (znanstveno ime Lipotes vexillifer) je sladkovodni delfin, ki je živel le v reki Jangce na Kitajskem. Druga imena so baidži (白鱀 Pinyin: báijì) in beli delfin, Kitajci pa so mu nadeli tudi vzdevek »jangceška boginja« (長江女神). Naddružina rečnih delfinov vključuje tudi orinoško pliskavko (Inia geoffrensis) in laplatsko pliskavko. Ker odpravi, ki se je to vrsto napotila poiskat leta 2006, ni uspelo najti nobenega primerka, je sporočila, da je vrsta »funkcionalno izumrla«.
Zgodnja zgodovina Fosilni zapisi kažejo, da so se delfini v reko Jangce najbrž priselili pred 20 milijoni let iz Tihega oceana. V času prvega opisa v slovarju Erya v obdobju dinastije Han je po ocenah živelo kakih 5000 jangceških delfinov.
Upad 1979: Ljudska republika Kitajska je razglasila rečnega delfina za prizadeto vrsto 1983: lov na jangceškega delfina je postal nezakonit 1984: obupne življenjske razmere jangceškega delfina so se pojavile na prvih straneh kitajskih občilLast Chance to See. Douglas Adams. 1986: populacija je štela 300 osebkov 1989: dokončana je bila pregrada Gedžouba 1990: populacija je obsegala 200 osebkov 1994: začetek gradnje Jezu treh sotesk 1997: upad populacije na manj kot 50 osebkov (najdenih 23) 1998: najdenih 7 2003: Jez treh sotesk je začel polniti rezervoar 2006: raziskava ni našla nobenega osebka več, zato so vrsto razglasili za »po vsej verjetnosti izumrlo«
Kitajska se je ogroženosti jangceškega delfina zavedla malu po začetku modernizacije. Leta 1978 je Kitajska akademija znanosti kot vejo Wuhanski inštitut za hidrobiologijo ustanovila Raziskovalno središče za sladkovodne delfine (淡水海豚研究中心). Vendar pa je bil trud, da bi rešili vrsto, premajhen in prepozen. Prva kitajska organizacija za zaščito vodnih vrst, Vuhanska Fundacija za ohranitev delfina Baidži (武汉白鱀豚保护基金), je bila ustanovljena decembra 1996. Zbrana sredstva 1.383.924,35 CNY (okrog 135.000 EUR) so bila uporabljena za in vitro celično prezervacijo in vitro in za vzdrževanje infrastrukture, med drugim zavetišča Šišou, ki je bilo leta 1998 poplavljeno.
Svoja srečanja s temi ogroženimi živalmi sta za program televizijske hiše BBC Last Chance to See dokumentirala Douglas Adams in Mark Carwardine. Leta 1990 je izšla knjiga z istim imenom, ki je vsebovala fotografije osebka v ujetništvu, in sicer samca Qi Qi (淇淇), ki je od leta 1980 do 14. julija 2002 živel v delfinariju wuhanskega inštituta za hidrobiologijo. Najden v jezeru Dongting je postal edini prebivalec delfinarija Baidži (白鱀豚水族馆) ob Vzhodnem jezeru. Pozneje najdeni primerek je umrl po letu dni življenja v ujetništvu (1996 do 1997) v Polnaravnem rezervatu Shishou Tian-e-Zhou (石首半自然白鱀豚保护区), kjer so od leta 1990 sicer živeli le brezplavuti svinjeki (Neophocaena phocaenoides). Leta 1998 so blizu Šanghaja na otoku Čongming ujeli samico, ki pa je odklanjala vso ponujeno hrano in je v mesecu dni zaradi lakote poginila.
Po Guinnessovi knjigi rekordov so najbolj ogroženega kita na svetu zadnjič opazili septembra 2004. Kitajska tiskovna agencija Xinhua je 4. decembra 2006 sporočila, da šesttedenska raziskava, v kateri je sodelovalo 30 strokovnjakov, ni odkrila nobenega rečnega delfina. Neuspeh Ekspedicije za jangceškega sladkovodnega delfina (长江淡水豚类考察) je vzbudil sum na prvo neizpodbitno izumrtje vrste kita zaradi človekovih posegov v okolje (nekatere izumrle vrste vosatih kitov morda niso bile samostojne vrste). K neuspehu odprave so morda prispevale tudi slabe vodne in vremenske razmere, vendar pa so ga nekateri znanstveniki 13. decembra 2006 razglasili za »funkcionalno izumrlega«, saj po vsej verjetnosti živi manj osebkov, kot bi jih moralo za ohranitev vrste.
Vzroki za izumrtje Številčnost vrste je skozi desetletja upadala iz različnih vzrokov, med drugim gradnje jezov, uničevanja okolja, lova in trčenj z ladjami.National Geographic news, 14. december 2006BBC News, ""Last Chance for China's Dolphin" 27. junij 2006 Zaradi onesnaženja s hrupom so se skorajda slepe živali pogosto zaletavale v ladijske vijake, številni osebki pa so se zapletli v ribiške mreže. Habitat jangceškega delfina je nepopravljivo spremenil Jez treh sotesk. V zadnjih desetletjih se je močno zmanjšala obilnost vrst, s katerimi se je ta delfin prehranjeval, pri mnogih na tisočino predindustrijske ravni.
Znanstveniki so si vrsto prizadevali ohraniti s preselitvijo v bližnje jezero. V reko naj bi jo znova naselili, ko bi se razmere v njej izboljšale. Druge vrste, ki jih je jez tudi ogrozil, so snežni žerjav (Grus leucogeranus) in kitajski veslokljun (Psephurus gladius). Skrajno ogrožen je tudi jangceški brezplavuti svinjek. Po raziskavah leta 2006 živi le še 400 osebkov.
Glej tudi Kitajski beli delfin
Sklici
Zunanje povezave
v angleščini ARKive - images and movies of the baiji (Lipotes vexillifer) The baiji Foundation - Networking Expertise for Conservation of Freshwater Biodiversity Lipotes vexillifer, IUCN Red List entry, with extensive details. Lipotes vexillifer , Endangered and Protected Species Database of Chinese Animals Animal Info page on Baiji "Lipotes vexillifer: Baiji or Chinese River Dolphin" (cetacea.org, via Internet Archive) whale-web.com U.S. Fish & Wildlife Service Species Profile BBC News "Last chance for China's dolphin" BBC News "Failure in Yangtze dolphin search" The baiji Foundation "Hope dies last" Baiji blog Baiji is functionally extinct Search for Baiji
Kategorija:Rečni delfini Kategorija:Sesalci Azije Kategorija:Taksoni, opisani leta 1918