Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz. na začetku bronaste dobe.
Sumerci so se naselili v dolinah rek Evfrat in Tigris, kjer so zaradi rodovitne prsti in rednega namakanja lahko pospešeno pridelovali žita in ostale poljščine, kar jim je omogočilo obstanek na tem področju.
V civilizaciji Sumercev so obstajala mesta Uruk (približno 4000 do 3100 pr. n. št.) nato Džemdet Nasr, ki je bil poimenovan po sumerskem mestu Uruk in v obdobje zgodnjih dinastij. Osvojili so jih semitsko govoreči kralji iz Agade okoli 2400 pr. n. št.. Avtohtono sumersko vladanje se je ponovno pojavilo in trajalo približno eno stoletje v Tretji urski dinastiji v 21. do 20. stoletju pr. n. št..
Sumerska mesta so bila prva civilizacija, ki so se skozi vse leto intenzivno ukvarjala s kmetijstvom. Že od leta 5000 pr. n. št. so vidne sledi uporabe osnovnih kmetijskih tehnik, vključno z intenzivno obsežnim obdelovanjem zemlje enkrat letno, organiziranim namakalnim sistemom in specializirano delovno silo. Presežek pridelane hrane, ki jo je ustvarilo gospodarstvo jim je omogočalo, da so se lahko ustalili na enem mestu in ni bilo potrebno se seliti iz posevkov in pašnikov. Omogočalo jim je tudi večjo gostoto prebivalstva, ki posledično zahteva obsežno delovno silo in delitev dela. Sumerija je mesto zgodnjega razvoja pisave, napreduje iz faze prvotnega pisanja v sredini 4. tisočletju pr. n. št. do pravilnega pisanja v 3. tisočletju pr. n. št. (glej Jemdet Nasr).
__TOC__
Izvor civilizacije
Izraz Sumerci je skupno ime za starodavne prebivalce južne Mezopotamije.
Sodobni zgodovinarji so mnenja, da bi se naj v Sumerijo prvič stalno naselilo zahodno-azijsko ljudstvo, med letoma 5500-4000 pr.n.št., ki je že govorilo sumerski jezik. Za razliko od semitskih sosedov, ta jezik ni poznal sklanjatev.
Sumerska civilizacija se je v polnosti izoblikovala v obdobju Ura (4. tisočletje pr.n.št.). V 3. tisočletju pr.n.št. se je razvilo tesno kulturno sožitje med Sumerci, ki so govorili svojevrsten jezik, in semitskimi Akadijci, ki so se ponašali s precej razširjeno dvojezičnostjo. Sčasoma so semitski kralji Akadskega kraljestva res osvojili Sumerijo, vendar se je sumerščina ohranila kot sveti jezik.
Izvor imena Kot Sumerce so jih označili njihovi nasledniki - semitski Akadijci. Sumerci so se imeli za ùĝ saĝ gíg-ga (izgovorjeno saŋ giga), v dobesednem pomenu »črnoglavi ljudje«. V akadščini beseda Sumer lahko v narečju predstavlja geografsko ime, vendar fonološki razvoj, ki vodi do akadskega izraza šumerû je negotov. Biblijsko Šineara, Egipčansko Sngr in Hetitsko Šanhar(a) bi lahko bile zahodne različice besede Sumer.
Neodvisne mestne države
Dodatne informacije: Mesta starega Bližnjega vzhoda in vodne poti Sumercev in Akadcev
V poznem 4. tisočletju pr. n. št., je Sumerija bila razdeljena na kopico neodvisnih mestnih/tempeljskih državic - ziguratov, ki so bile ločene s kanali in mejniki. V središču vsake mestne državice se je nahajal tempelj, ki je bil posvečen določenemu bogu zaščitniku ali boginji zaščitnici. Mestne državice so vodili duhovniki guvernerji - svečeniki (ensi) ali kralji (lugali), ki so bili tesno povezani z verskimi obredi mest.
Prvih pet mest se je uveljavilo že v preddinastičnem obdobju "pred poplavo":
Eridu (Tell Abu Shahrain) Bad-tibira (verjetno Tell al-Madain) Larsa (Tell as-Senkereh) Sipar (Tell Abu Habbah) Šurupak (Tell Fara)
Druga glavna mesta: <li> Kiš (Tell al-Uhaymir) <li> Uruk (Warka) <li> Ur (Tell al-Muqayyar) <li> Nipur (Afak) <li> Lagaš (Tell al-Hiba) <li> Ngirsu (Tello ali Telloh) <li> Uma (Tell Jokha) <li> Hamazi 1 <li> Adab (Tell Bismaya) <li> Mari (Tell Hariri) 2 <li> Akšak 1 <li> Akad 1 <li> Isin (Ishan al-Bahriyat) (1Negotova lokacija) (2Mesta na obrobju v severni Mezopotaniji)Manjša mesta (od juga proti severu): Kuara (Tell al-Lahm) Zabala (Tell Ibzeikh) Kisura (Tell Abu Hatab) Marad (Tell Wannat es-Sadum) Dilbat (Tell ed-Duleim) Borsipa (Birs Nimrud) Kutha (Tell Ibrahim) Der (al-Badra) Ešnuna (Tell Asmar) Nagar (Tell Brak) 2 (2Mesta na obrobju v severni Mezopotamiji) Razen Mari-ja, ki se nahaja 330 km severozahodno od Agade, in postojanke Nagar, se vse te mestne državice ("mesta") nahajajo v aluvialni ravnici rek Evfrat in Tigris, južno od Bagdada.
Zgodovina
Sumerske mestne države so pridobile na moči v času prazgodovinskega ubaidskega in uruškega obdobja. Sumerska dokumentirana zgodovina sega vse do 27. st. pr. n. št. in še dlje, vendar zgodovinski zapisi ostajajo nejasni do obdobja 3. dinastije, približno v 23. st. pr. n. št., ko je bil razvit dešifrirni seznam znakov, ki je arheologom omogočil branje sodobnih zapisov in napisov. Klasična Sumerija se konča z vzponom Akadskega imperija v 23. st. pr. n. št. Po gutijskem obdobju je kratek sumerski preporod v 21. st. pr. n. št.., ki pa ga nenadoma prekinejo vdori Amoritiov. Amoritska Isinska dinastija je vladala do približno 1700 pr. n. št., ko je bila Mezopotamija združena pod Babilonijo. Sčasoma so se Sumerci zlili z asirsko-babilonsko populacijo.
Ubaidsko obdobje: 5300–4100 pr. n. št. (srednja kamena doba do bakrene dobe) Uruško obdobje: 4100–2900 pr. n. št. (pozna bakrena doba do zgodnje bronaste dobe ) Uruk XIV-V: 4100–3300 pr. n. št. IV. uruško obdobje: 3300–3000 pr. n. št. Džemdet nasrsko obdobje (Uruk III): 3000 – 2900 pr. n. št. Zgodnje dinastično obdobje (zgodnja bronasta doba II-IV) I. zgodnje dinastično obdobje: 2900–2800 pr. n. št. II. zgodnje dinastično obdobje: 2800–2600 pr. n. št. (Gilgameš) III.a zgodnje dinastično obdobje: 2600–2500 pr. n. št. III.b zgodnje dinastično obdobje: približno 2500–2334 pr. n. št. Akadsko kraljestvo : približno 2334–2218 pr. n. št. (Sargon Akadski) Gutijsko obdobje: približno 2218–2047 pr. n. št. (zgodnja bronasta doba IV) Obdobje Ur III: približno 2047–1940 pr. n. št.
Ubaidsko obdobje
Ubaidsko obdobje zaznamuje značilen slog fine kakovosti slikane keramike, ki se širi po vsej Mezopotamiji in Perzijskem zalivu. V tem času je bilo prvo naselje v južni Mezopotamiji naselje Eridu (klinopis: NUN.KI), približno 5300 let pred našim štetjem. Kmetje so s seboj prinesli kulturo Hadji Muhammed, in so bili pionirji namakanja kmetijskih površin. Zdi se, da ta kultura izvira iz samarske kulture iz severne Mezopotamije. Ni znano ali so bili dejansko Sumerci tisti, ki so označeni s kasnejšo uruško kulturo. Eridu je ostal pomembno versko središče po tem ko ga je Uruk postopoma presegel po velikost. Zgodba o Inani boginji Lune iz Ura in bogu ljubezni in vojne Enkija, s katerima je upravljal bog modrosti in glavni Bog mesta Eridu, odraža premik v prevladi.Dianna Wolkstein, Samuel Noah Kramer. Innana: Queen of Heaven and Earth. Zdi se, da je ta zgodnja kultura zmes treh ločenih kulturnih vplivov; podložniki in kmetje, ki živijo v pletenih in ometanih z blatom ali glinenih hišah iz nežgane opeke in prakticirajo namakalno kmetijstvo; lovci in ribiči, ki živijo v hišah tkanih iz trsa na plavajočih otokih v močvirjih; in proto-akadski nomadski pastirji, ki živijo v črnih šotorih.Leick, Gwendolyn (2001). Mespotamia: the Invention of the City. Allen Lane.
Uruško obdobje
Arheološki prehod iz ubaidskega v uruško obdobje zaznamuje postopen prehod od domače proizvodnje slikane keramike na počasnem lončarskem kolesu do veliko različnih nepobarvanih in množično proizvedenih lončarskih izdelkov, ki jih »strokovnjaki« proizvedejo na hitrem kolesu.
V uruškem obdobju (približno 4100-2900 pr. n. št.) se je povečal obseg trgovine in prepeljanega blaga po kanalih in rekah južne Mezopotamije, kar je olajšalo vzpon številnih utrjenih velikih tempeljskih mest (z več kot 10.000 prebivalcev), kjer je bil tempelj središče mesta, uprava pa centralizirana in je zaposlovala specializirane delavce. Dokaj je gotovo, da se je že v uruškrm bdobju pojavilo suženjstvo. Obstaja mnogo dokazov v zgodnejših zapisih, da so sumerska mesta začela uporabljati sužnje, ujete v hribovitem svetu, kot delovno silo. Veliko artefaktov uruške civilizacije so našli na širšem območju od gorovja Taurus v Turčiji do Sredozemskega morja na zahodu in na vzhodu do centralnega Irana.Algaze, Guillermo (2005). The Uruk World System: The Dynamics of Expansion of Early Mesopotamian Civilization. 2. izdaja. University of Chicago Press.
Civilizacija iz uruškega obdobja, ki so jo sumerski trgovci in kolonisti (kot tisti najdeni na Tell Brak) raznašali na svojih poteh, so vplivali na vse okoliške prebivalce, ki so postopoma razvili lastno primerljivo, konkurenčno gospodarstvo in kulturo. Sumerska mesta niso bila uspešna pri ohranjanju oddaljenih kolonij z vojaško silo.
V uruškem obdobju so sumerska mesta v večini vodili duhovniki in kralji (ensi). Prevladoval je teokratskiVladavina, v kateri velja bog za neposrednega nosilca oblasti način vladanja. V pomoč jim je bil svet starešin, vključno z ženskami in moškimi.Jacobsen, Thorkild, urednik (1939). The Sumerian King List. Oriental Institute of the University of Chicago; Assyriological Studies, No. 11. Zelo možno je, da je bil kasneje sumerski panteon vzorec za politične strukture. Ni bilo malo dokazov o institucionaliziranih merilih nasilja ali profesionalni vojski. Večina mest ni bila obdana z zidom. V tem obdobju je mesto Uruk postalo najbolj urbanizirano mesto na svetu, prvič je prekoračilo 50.000 prebivalcev.
Starodavni seznam sumerskih kraljev vsebuje zgodnje dinastije številnih uglednih mest iz tega obdobja. Prvi nabor imen na seznamu kraljev govori o tistih, ki so vladali preden je prišlo do velikih poplav. Ta zgodnja imena naj bi bila izmišljena in naj bi vsebovala nekaj legendarnih in mitoloških osebnosti, kakor Alulim in Dumuzid.Jacobsen, Thorkild (1939). Sumerian King List. University of Chicago.
Konec uruškega obdobja je sovpadal z nihanjem Piora, suho obdobje od 3200-2900 pr. n. št., ki je zaznamovalo konec dolgih mokrih obdobij. Obdobje pred približno 9.000 do 5.000 leti je imelo toplejše optimalno podnebje, imenovalo se je holocen.Lamb, Hubert H. (1995). Climate, History, and the Modern World. London: Routledge. ISBN 0-415-12735-1
Zgodnje dinastije Zgodnje obdobje dinastij se začne 2900 pr. n. št. in ga zaznamujejo znani voditelji kot sta Enmerkar in Gilgameš, ki naj bi vladala do približno 2700 pr. n. št., ko so se začela razvijati zlogovna pisava, podobna zgodnjim piktogramom. Središče sumerske kulture je ostalo v južni Mezopotamiji, čeprav so se voditelji kmalu začeli širiti v sosednje pokrajine, velik del njihove kulture so prevzeli sosednji Semiti.
Prvi kralj v obdobju zgodnje dinastije, čigar ime je znano je Etana, trinajsti kralj prve Kiške dinastije (pribl. 26. stol. pr. n. št.), njegovo ime je omenjeno tudi v Epu o Gilgamešu, kar namiguje, da je Gilgameš morda bil zgodovinski kralj mesta Uruk. Kot nam Ep o Gilgamešu pokaže, je bilo to obdobje povezano s povečanim nasiljem. Mesta so postala obzidana, ter so se povečala, medtem ko so nezaščitene vasi v južni Mezopotamiji izginile. Gilgameš naj bi zgradil obzidje Uruka.
Prva lagaška dinastija thumb|left|Fragment iz Eannatumove stele iz Vulturesa
Prva lagaška dinastija, čeprav izpuščena iz seznama kraljev, je znana zaradi številnih spomenikov in drugih arheoloških najdb.
Čeprav je imperij kralja Eanatuma v mestu Lagaš obstajal krajši čas, je eden prvih zgodovinsko poznanih imperijev, anektiral je praktično celotno Sumerijo, vključno z mesti Kiš, Uruk, Ur in Larsa in podredil mestno državo Uma, ki je bila glavni nasprotnik mesta Lagaš. Poleg tega se je njegov vpliv razširil do ozemlja Elamitov in vzdolž obale Perzijskega zaliva. Najdeni so bili njegovi nagrobniki z jastrebi, ki so upodabljali nasilno postopanje s sovražniki. Kmalu po njegovi smrti je imperij propadel. Znan je bil po svoji namerni uporabi terorja kot orožje proti svojim sovražnikom.Roux, Georges (1993), "Ancient Iraq" (Penguin)