Actio (lat. tožba) v rimskem pravu pomeni pravdanje oz. pravico do pravdanja. Rimsko pravo ne pozna splošne tožbe, ampak je vsako pravdanje tesno povezano z določeno pravico. Actio je pravico, da se tisto, kar je nekomu dolgovano, pridobi s tožbo (Cels. D. 44, 7, 51). Po izvoru ločimo tožbe na civilne (actiones civiles), pretorske (actiones praetoriae) in na edilske (actiones aediliciae). Materialnopravno pa jih razvrščamo v dve veliki skupini:
Actiones in rem (Postopek prvotno zasleduje sporno stvar samo. Toženec se ni dolžan spustiti v pravdo, ampak lahko sporno stvar prepusti tožniku brez kakršnihkoli posledic. Sem spadajo večinoma vindikacije (vindicatio).)
Actiones in personam (Te tožbe se obračajo proti dolžniku in imajo za predmet določeno dajatev (v najširšem smislu). Toženec se mora spustiti v pravdo. Sem spadajo povečini kondikcije (condictio).)
Kategorija:Rimsko pravo