Kalijev galun, galun ali kalijev aluminijev sulfat je anorganska spojina s formulo KAl(SO4)2. Spojina je običajno dostopna kot dodekahidrat KAl(SO4)2•12H2O.
Kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu s prostorsko skupino Rm in mrežno konstanto 12,18 Å. Crystallography Open Database. Information card for entry 1011177. Pridobljeno 27. marca 2019. Kalijev galun je najpomembnejša spojina iz razreda galunov in se zato pogosto imenuje kar galun.Bottomley, L.; Bottomley, L.A. (2010). Chemistry 1310: Laboratory Manual. Plymouth, MI: School of Chemistry & Biochemistry, Georgia Institute of Technology and Hayden-McNeil Publishing. ISBN 978-0-7380-3819-3.
Kalijev galun se običajno uporablja za čiščenje vode, strojenje usnja, pomožno sredstvo za barvanje tkanin,Editors, The. "alum | chemical compound". Britannica.com. Pridobljeno 18. januarja 2016. apretiranje tkanin proti gorenju in v pecilnih praških kot E522.
Zgodovina Stari vek Kalijev galun so poznali že stari Egipčani. Pridobivali so ga iz evaporitov v Zahodni puščavi in ga uporabljali že okoli leta 1500 pr. n. št. za odpravljanje motnosti vode.
Plinij starejši ga je opisal pod imenom alumen ali sals ugoterrae.Alumen, and the Several Varieties of it; Thirty-eight Remedies. Plinij starejši. The Natural History, book 35, chapter 52. Perseus Digital Library, Tufts University. Pridobljeno 27. decembra 2011. Povsem jasno je, da gre za isto spojino, ki jo je kot stupteria opisal Dioskorid.Dioscorides, book 5, chapter 123. Imena alum, misi, sori, halkantum in atramentum sutorium so se pogosto uporabljala tudi za snovi z navidezno podobnimi lastnostmi ali rabami, na primer za železov(II) sulfat (zeleni vitriol).Chisholm 1911: 766-767.
Pridobivanje kalijevega galuna iz mineral alunita je arheološko dokazano na otoku Lesbosu.A. Archontidou (2005). Un atelier de preparation de l'alun a partir de l'alunite dans l'isle de Lesbos. L'alun de Mediterranée. ur. P. Borgard in drugi. Nahajališče se je začelo izkoriščati najkasneje v 2. stoletju n. št. in se opustilo v 7. stoletju n. št.
Kalijev galun je v Ajurvedi omenjen kot fitkari ali sauraštri. V tradicionalni kitajski mesicini so ga imenovali mingfan (明矾).
Srednji in novi vek Kalijev galun se je kot lužilo pri barvanju volne uporabljal od klasične antike do 19. stoletja. Hkrati je dajal tudi bolj žive barve.Sidney M. Edelstein. Color in Relation to the Political and Economic History of the Western World. American Association of Textile Chemists and Colorists, eeptember 1956. Lisa Jardine (1996). Worldly Goods: A New History of the Renaissance. Norton&Co. str. 114-116. ISBN 978-0393318661.
V 13. in 14. stoletju je bil galun iz alunita glavni izvozni proizvod Fokaje v zahodni Anatoliji. Tržili so ga predvsem genovski in beneški trgovci, kar je sprožilo celo vojno med Genovsko in Beneško republiko. Kasneje so se v trgovanje vključili tudi Firenčani. Leta 1461 so alunit odkrili tudi v Tolfi (Lacij, Italija) v Papeški državi.
V Angliji je bila v srednjem veku industrija volne ena od glavnih gospodarskih dejavnosti, cena volne pa je z barvanjem znatno zrasla. Kalijev galun je uvažala z vzhoda, od poznega 15. stoletja dalje pa kakšnih sto let iz Papeške države. Nezanesljive dobave, zlasti po izobčenju Henrika VIII., so spodbudile industrialce k iskanju novih virov galuna.
Poskusi, ki jih je finančno podprla tudi angleška država, so obrodili prve sadove šele na začetku 17. stoletja, ko so v Yorkshireu odkrili skrilavec, ki je vseboval aluminijev sulfat. Odkritje je znatno pripomoglo k industrijski revoluciji. Eden od najstarejših obratov za proizvodnjo galuna iz skrilavca in človeškega urina je bil Peak alum works v Ravenscarju, Severni Yorkshire. Skrilavec so nasuli na 30 m visoke kupe in jih več mesecev neprestano žgali. Za kurjavo so uporabljali les in do 18. stoletja popolnoma opustošili pokrajino v severovzhodnem Yorkshireu. Ostanke skrilavcev so po žganju kuhali v urinu, izparili, kristalizirali in zmleli. Proizvodnja je povzročila veliko ekološko katastrofo. Rudarjenje je uničilo naravne klife, za proizvodnjo oglja so posekali vse okoliške gozdove, zemljo pa sta onesnažila žveplova kislina in pepel.Stephen Chance. Was alum the first example of the north-east's 'dirty' industries?. The Guardian. Pridobljeno 25. marca 2017.
Ugotavljanje kemijske sestave Georg Ernst Stahl je leta 1703 objavil, da v reakciji apnenca z žveplovo kislino nastaja neka vrsta galuna.George Ernst Stahl (1703). Specimen Beccherianum. Johann Ludwig Gleditsch, Leipzig.George Ernst Stahl (1723). Ausführliche Betrachtung und zulänglicher Beweiss von den Saltzen, daß diesselbe aus einer zarten Erde, mit Wasser innig verbunden, bestehen. Wäysenhaus, Halle.</ref> Napako sta popravila Johann Pott (1746) in Andreas Marggraf (1754), ki sta dokazala, da je oborina, ki nastane z dodajanjem alkalij v raztopino galuna, povsem različna od apna in krede in je ena od sestavin gline.Johann Heinrich Pott (1746). Chymische Untersuchungen, welche fürnehmlich von der Lithogeognosia oder Erkäntniß und Bearbeitung der gemeinen einfacheren Steine und Erden ingleichen von Feuer und Licht handeln, volume 1, str. 32.Andreas Sigismund Marggraf (1754). Expériences faites sur la terre d'alun. Mémoires de l'Académie des sciences et belles-lettres de Berlin. str. 41-66.
Marggraf je objavil tudi to, da se popolne kristale z lastnostmi galuna lahko pridobi z raztapljanjem glinice v žveplovi kislini in dodajanjem pepelike ali amonijaka v koncentrirano raztopino.Chisholm 1911: 766.Marggraf (1754). Expériences qui concernent la régénération de l'alun de sa propre terre, l'après avoir séparé par l'acide vitriolique ; avec quelques compositions artificielles de l'alun par moyen d'autres terres, et dudit acide. Mémoires de l'Académie des sciences et belles-lettres de Berlin. str. 31-40. Leta 1767 je Torbern Bergman ugotovil, da kalijev in amonijev sulfat pretvorita aluminijev sulfat v galun, medtem ko z natrijevim in kalcijevim sulfatom to ne gre.Torbern Bergman (1767). "IX. De confectione Aluminis". Opuscula physica et chemica. I. G. Müller, Leipzig, 1788, volume 1, str. 306-307.
V tistem času je veljalo, da je kalij mogoče najti samo v rastlinah, dokler ga ni Martin Klaproth leta 1797 odkril tudi v mineralih levcitu in lepidolitu.Martin Heinrich Klaproth (1797). Beiträge zur Chemischen Kenntniss Der Mineralkörper. Decker and Co., Posen, and Heinrich August Rottmann, Berlin. str. 45-46.Martin Heinrich Klaproth (1801). Analytical Essays Towards Promoting the Chemical Knowledge of Mineral Substances. T. Cadell, Jr. & W. Davies, London. str. 353-354.
Louis Vauquelin je kasneje dokazal, da kalij vsebujejo tudi številni drugi minerali. Iz Marggrafovih in Bergmanovih poskusov je sklepal, da so alkalije bistvena sestavina naravnega galuna. Leta 1797 je objavil razpravo, v kateri je dokazal, da je galun dvojna sol, sestavljena iz žveplove kisline, glinice in kalija.Vauquelin (1797). "Sur la nature de l'Alun du commerce, sur l'existence de la potasse dans ce sel, et sur diverses combinaisons simples ou triples de l'alumine avec l'acide sulfurique". Annales de Chimie et de Physique 1 (22): 258-279. V isti izdaji časopisa je Jean-Antoine Chaptall objavil analizo štirih različnih vrst galuna (rimskega, levantskega, britanskega in svojega)Jean-Antoine Chaptal (1797). "Comparée des quatre principales sortes d'Alun connues dans le commerce; et Observations sur leur nature et leur usage". Annales de Chimie et de Physique 1 (22): 280-296. in potrdil Vauquelinove ugotovitve.
Lastnosti thumb|250px|Oktaedrični kalijev galun z neenakomerno porazdelitvijo kristalnih ravnin
Kalijev galun kristalizira v pravilnih oktaedrih s sploščenimi vogali, dobro topnih v vodi. Raztopina je rahlo kisla in veže usta. Z nevtralizacijo raztopine s kalijevim hidroksidom (KOH) nastaja aluminijev hidroksid (Al(OH)3).
S segrevanjem galuna do skoraj rdečega žara se pretvori v porozno prhko maso, znano kot "žgani galun". Galun se pri 92 °C raztopi v lastni kristalno vezani vodi.
Naravna nahajališča Kalijev galun se v naravi pojavlja kot sulfatni mineral galun-(K). Tipična nahajališča so inkrustacije v kamninah v področjih preperevanja in oksidacije silfidnih in kalij vsebujočih mineralov. V preteklosti so ga pridobivali iz minerala alunita (KAl(SO4)2•2Al(OH)3), ki so ga kopali v žveplo vsebujočih vulkanskih sedimentih. Bottomley (2010): 35. Mineral je bil tudi vir kalija in aluminija.Alum-(K) Mineral Data. Mineralogy Database. Pridobljeno 19. aprila 2013.Alum-(K) mineral data and information. MinDat. Pridobljeno 19. aprila 2013. Mineral alunit se najde tudi v Tolfi in na Vezuvu (Italija), Queenslandu, Avstralija, Tennesseeju in Arizoni, ZDA in na filipinskem otoku Cebuju.
Galun se je iz alunita pridobival tako, da se je mineral žgal in nato za določen čas pustil na zraku. V tej fazi se je stalno vlažil z vodo, da je nazadnje razpadel v fin prah. Prah se je nato namakal v vodi in oddekantiral, iz raztopine pa je postopoma izkristaliziral kalijev galun.
Mineral kalinit je različica kalijevega galuna s samo enajst molekulami kristalne vode (KAl(SO4)2•11H2O).Kalinite Mineral Data. MinDat. Pridobljeno 19. aprila 2013.
Industrijska proizvodnja Zgodovinsko se je pridobival predvsem iz alunita.
Industrijsko se proizvaja z dodajanjem kalijevega sulfata (K2SO4) v koncentrirano raztopino aluminijevega sulfata (Al2(SO4)3).Otto Helmboldt, L. Keith Hudson, Chanakya Misra, Karl Wefers, Wolfgang Heck, Hans Stark, Max Danner, Norbert Rösch. Aluminium Compounds, Inorganic. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry 2007. Wiley-VCH, Weinheim. doi: 10.1002/14356007.a01_527.pub2. Aluminijev sulfat se običajno proizvaja z obdelavo na primer aluminijevih skrilavcev, boksita ali kriolita z žveplovo kislino.Chisholm 1911: 767. Če je v sulfatu preveč železa, se namesto kalijevega sulfata uporablja kalijev klorid.
Raba Medicina in kozmerika thumb|250px|Blok kalijevega (brivskega) galuna, ki se pod imenom fitkari v Indiji prodaja kot astringent'
Kalijev galun se v medicini uporablja kot astringent, sredstvo proti potenju in antiseptik.
Bloki kosi kalijevega galuna ali aluminijevega sulfata se v kozmetiki uporabljajo kot deodorant in sredstvo za ustavljanje manjših krvavitev, predvsem po britju,Helmenstine, Anne Marie. "What is Alum?". About.com. Pridobljeno 19. aprila 2013. pri odrgninah, krvavenju iz nosu in hemeroidih in za lajšanje bolečin zaradi pikov in ugrizov žuželk. Uporabljal se je tudi za odstranjevanje pustul in aken ter aft, aftnega somatitisa in hemoragičnega cistitisa.Kennedy, C; Snell, M.E.; Witherow, R.E. (1984). "Use of Alum to Control Intractable Vesical Haemorrhage". British Journal of Urology. 56 (6): 673–675. doi:10.1111/j.1464-410X.1984.tb06143.x. V nekaterih državah se je uporabljal za zdravljenje prekomernega potenja.
V zobozdravstvu se uporablja predvsem zaradi njegovih astingirajočih in hemostatičnih lastnosti.
Kalijev in amonijev galun sta aktivni sestavini nekaterih sredstev proti potenju in deodorantov, ker zavirata rast bakterij, odgovornih za vonj telesa.Kanlayavattanakul, M.; Lourith, N. (1. avgust 2011). "Body malodours and their topical treatment agents". International Journal of Cosmetic Science. 33 (4): 298–311. doi: 10.1111/j.1468-2494.2011.00649.x. PMID 21401651.Aguilar, T.N.; Blaug, S.M.; Zopf, L.C. (julij 1956). "A study of the antibacterial activity of some complex aluminum salts". Journal of the American Pharmaceutical Association. 45 (7): 498–500. doi: 10.1002/jps.3030450720. PMID 13345689.