Spodnji Slemen je naselje na jugovzhodnih obronkih Kozjaka v Občini Selnica ob Dravi., ki leži med 280 in 700 metri nadmorske višine. Na severu ga obdaja Zgornji Slemen, na zahodu Spodnji Boč in Zgornja Selnica, na vzhodu pa Srednje.
Naselje ima dvojni značaj – v nižinskem delu ob reki Dravi in ob glavni cesti Maribor–Dravograd je precej strnjeno jedro, kjer prevladujejo sodobne enodružinske hiše, zgrajene večinoma po drugi svetovni vojni. V hribovitem delu pa se naselje raztresa po slemenih Kozjaka, kjer prevladujejo samotne kmetije. Dostop do njih omogočajo gozdne ceste, ki se od glavne ceste odcepijo skozi Habidovo grabo ali vodijo po smeri Bistrica–Duh.
V ravninskem delu so pogoste njive in sadovnjaki, medtem ko višje na pobočjih prevladuje gozd. Prst je preperelina gnajsa, tonalita in filitov, zato razmeroma rodovitno. Poljedelstvo je danes drugotnega pomena, saj je večina prebivalcev zaposlena v Mariboru, Rušah in Selnici ob Dravi.
V preteklosti so bile v okolici obsežne vinogradniške površine, od katerih so danes ohranjeni le manjši ostanki. Kljub temu ostaja živinoreja pomembna panoga, poleg nje pa tudi gozdarstvo – domačini pridobivajo les, gobe in borovnice. Sadjarstvo ima pomembno vlogo, saj Kmetijska zadruga Selnica na tem območju vzdržuje plantažo jablan in hrušk, del pridelka pa domačini predelajo v sadjevec.
Naselje ima več vodnjakov s talno vodo ter hišne vodovode. Območje prečkajo tudi hudourniške struge, najizrazitejši je Habidov potok, ob katerem pa danes ni več aktivnih mlinov ali žag.
V hribovitem delu prevladujejo trdne, gospodarsko močne kmetije z značilnimi pritličnimi stanovanjskimi hišami in ločeno gospodarsko infrastrukturo. V zadnjih desetletjih se je povečalo število novih stanovanjskih objektov, kar daje naselju vse bolj mešano – kmečko–mestno podobo.
Zgodovina Do leta 1952 se je naselje uradno imenovalo le Slemen, kasneje pa se je ime razdelilo na Zgornji in Spodnji Slemen. V 20. stoletju je Spodnji Slemen doživel postopno rast in modernizacijo, predvsem zaradi bližine Maribora in dobrih prometnih povezav.
V času druge svetovne vojne je bilo območje aktivno vključeno v narodnoosvobodilno gibanje. Jeseni 1944 je v bližini Mikličeve kmetije delovala partizanka Slava Klavora, kjer so razmnoževali propagandni material in letake, deloma tudi v nemškem jeziku. V Kormonovem gozdu je hkrati delovala še tehnika Lackovega odreda, kar priča o pomembni vlogi kraja v odporniškem gibanju.
V naselju so našli tudi kladivasto kamnito sekiro, kar nakazuje na starejšo poselitev območja že v predzgodovinskem obdobju.
V drugi polovici 20. stoletja je prišlo do postopne urbanizacije ob glavni cesti in do selitve mlajšega prebivalstva v dolino, kar je vplivalo na neugodno starostno strukturo kmečkega prebivalstva.
Šola Po drugi svetovni vojni je bil pouk v Spodnjem Slemenu sprva organiziran v kmečki hiši, saj šolske stavbe kraj takrat še ni imel. Zaradi povečanega števila otrok in razvoja kraja so krajani leta 1952 zgradili novo šolo, ki je postala središče izobraževanja za otroke iz Spodnjega Slemna in okoliških zaselkov.
Šola je igrala pomembno kulturno in družbeno vlogo v kraju, saj je bila prostor srečanj, prireditev in vaških dogodkov. Z napredkom prometnih povezav in šolske mreže so pozneje učenci začeli obiskovati večje šole v Selnici ob Dravi in Mariboru, vendar stavba nekdanje šole še danes ostaja simbol povojne obnove in napredka Spodnjega Slemna.
Prebivalstvo 1869-2025 +Prebivalstvo Spodnjega Slemena 1869-2025leto18691880189019001910193119481953196119711981199120022010201520202025št. prebivalcev539554539500460520545612776742830668645642619627613
Grad Viltuš Nad glavno cesto Maribor–Dravograd stoji grad Viltuš (nemško Wildhaus), ena najpomembnejših kulturnozgodovinskih znamenitosti območja. Sedanji grad je bil zgrajen leta 1587, verjetno na mestu starejšega srednjeveškega gradu, ki je bil v 13. stoletju v lasti viltuških gospodov, fevdnikov šentpavelskega samostana na Koroškem.
Leta 1364 so Viltuški grad odstopili Celjskim grofom, kasneje pa je bil leta 1532 v turških vpadih razdejan. Njegove ruševine so še dolgo stale nad današnjim grajskim kompleksom. Novi grad, zgrajen konec 16. stoletja, je bil prenovljen leta 1885 v romantičnem slogu, njegova notranjost pa združuje baročne in klasicistične elemente.
Od leta 1927 do druge svetovne vojne je bil grad v lasti rodbine Magerl, med vojno pa so v njem delovali gestapovski zapori. Po letu 1945 je bil grad večkrat preurejen, do leta 1988 pa je v njem deloval dom za upokojence. Danes stoji prazen in čaka na obnovo.
Grad obkroža urejen park z eksotičnim in starim drevjem, ki velja za botanično zanimivost. V njem so ohranjeni primerki dreves, kot so tise, cedre in platane, ki so bili zasajeni ob prenovi konec 19. stoletja. V parku Viltuš je ribnik Viltuš,na njem je majhen otoček.
Sklici
Viri in literatura
Glej tudi seznam naselij v Sloveniji Zgornji Slemen
Kategorija:Naselja Občine Selnica ob Dravi Kategorija:Spodnji Slemen