Báskija (baskovsko Euskal Herria, špansko País Vasco, francosko Pays basque)Larry Trask The History of Basque Routledge: 1997 je avtonomna skupnost v okviru Kraljevine Španije. Njeno uradno ime je Baskovska avtonomna skupnost (baskovsko Euskal Autonomia Erkidegoa, špansko Comunidad Autónoma Vasca oziroma Comunidad Autónoma del País Vasco). Meri 7234 km² in ima okoli 2,1 milijona prebivalcev. Njena prestolnica je Vitoria-Gasteiz (obenem središče pokrajine Alava / Araba), največje mesto pa Bilbao. Uradni jeziki so baskovščina, španščina in francoščina.
Baskija kot zgodovinska dežela leži v zahodnih Pirenejih, delno preko meje med Francijo in Španijo na obali Biskajskega zaliva. Euskal Herria je najstarejše dokumentirano baskovsko ime (iz 16. stoletja) za območje, ki ga naseljujejo.
Baskovska dežela v širšem smislu obsega avtonomni skupnosti Baskija in Navara v Španiji ter Severno Baskijo v Franciji. V regiji živijo Baski (baskovsko Euskaldunak), njihov jezik je baskovščina (Euskara), imajo svojo kulturo in tradicije. Območje ni niti jezikovno, niti kulturno homogeno, na nekaterih območjih le-te se večina ljudi ne opredeljuje za Baske, kot na primer na jugu Navare.
Etimologija
Ime v baskovščini je Euskal Herria. Ime je težko natančno prevesti v druge jezike zaradi širokega pomena baskovske besede herri. Lahko ga prevedemo kot 'narod', 'država', 'dežela'; 'ljudje', 'prebivalstvo' in 'mesto', 'naselje'.Aulestia, G. Basque-English Dictionary (1989) University of Nevada Press Prvi del, Euskal, je pridevniška oblika Euskare 'baskovski jezik'. Tako bi bil bolj dobeseden prevod 'država / narod / ljudje / naselje baskovskega jezika', kar je v večini drugih jezikov težko združiti v eno samo besedo.
Dva najzgodnejša sklica (v različnih črkopisnih preoblekah) sta v rokopisu Joan Perez de Lazarraga, ki je datiran okoli 1564–1567 kot eusquel erria in eusquel erriau in heuscal herrian ('v Baskiji') in Heuscal-Herrian v prevodu Biblije Joanesa Leizarrage objavljeno leta 1571.
Ozemlje Izraz Baskija se nanaša na zbirko pokrajin, v katerih živijo Baski, v baskovščini znane kot Euskal Herria, prvič pa se izpričuje da vključuje sedem tradicionalnih ozemelj v Axularjevem literarnem delu Gero (nadalje predlaga, da se govori v baskovščini 'marsikje drugje'), v začetku 17. stoletja. Nekateri Baski omenjajo sedem tradicionalnih okrožij skupaj kot Zazpiak Bat, kar pomeni 'Sedem [so] eno', geslo, ki je nastalo konec 19. stoletja.
Severna Baskija Severna Baskija, ki je v baskovščini poznana kot Iparralde (dobesedno 'severni del'), je del Baskije, ki leži v celoti znotraj Francije, zlasti kot del francoskega departmaja Pyrénées-Atlantiques, in je kot tak tudi običajno znan kot francoska Baskija (Pays basque français v francoščini). V večini sodobnih virov zajema okrožje Bayonne in kantona Mauléon-Licharre in Tardets-Sorholus, vendar se viri ne strinjajo s statusom vasi Esquiule.See for instance , or the statistical data of the Euskal Herria Databank for sources including Esquiule, and or for sources excluding Esquiule. V okviru teh konvencij je območje severne Baskije (vključno z 29 kvadratnimi kilometri Esquiule) veliko 2995 kvadratnih kilometrov.Ta rezultat dobimo z dodajanjem skupnih površin, ki jih je izdal Institut Géographique National; za to seštevanje smo uporabili provincialne vmesne seštevke, izračunane z
Francoska Baskija je tradicionalno razdeljena na tri province: Labourd, zgodovinska prestolnica Ustaritz, glavno naselje danes Bayonne Spodnja Navara, zgodovinski prestolnici Saint-Jean-Pied-de-Port in Saint-Palais, glavno naselje danes Saint-Jean-Pied-de-Port Soule, zgodovinsko glavno mesto Mauléon (tudi trenutno glavno naselje)
Vendar je zaradi te povzetke težko upravičiti vključitev nekaj občin v spodnjo regijo Adour. Kot je poudaril Jean Goyhenetche, bi ga bilo natančneje prikazati kot združitev petih entitet: Labourd, Spodnja Navara, Soule, pa tudi Bayonne in Gramont.
Južna Baskija Južna Baskija, v baskovščini znana kot Hegoalde (dobesedno 'južni del'), je del Baskije, ki leži v celoti znotraj Španije in je kot taka pogosto znana tudi kot Španska Baskija (špansko País Vasco español). Je največji in najbolj naseljen del Baskije. Vključuje dve glavni regiji: Baskovska avtonomna skupnost (Vitoria-Gasteiz kot glavno mesto) in statutarna skupnost Navara (glavno mesto Pamplona).
Baskovska avtonomna skupnost (7234 km²) Area figures for Spanish Autonomous Communities have been found on the Instituto Geográfico Nacional website je sestavljena iz treh provinc, posebej imenovanih 'zgodovinska ozemlja': Álava /Araba (glavno mesto: Vitoria-Gasteiz) Biskaja (glavno mesto: Bilbao) Gipuzkoa (glavno mesto: Donostija-San Sebastián)
Statutarna skupnost Navare (10.391 km²) je avtonomna skupnost, ki obsega le eno špansko provinco. Njeno ime se nanaša na listine, Fuero General de Navarra. Španska ustava iz leta 1978 določa, da lahko Navara postane del avtonomne skupnosti Baskije, če tako odločijo njeni prebivalci in institucije (Disposicion transitoria cuarta ali 'četrta prehodna določba'). Do danes tega zakona še niso izvajali. Kljub zahtevam po referendumu manjšinskih levih sil in baskovskih nacionalistov v Navari so mu nasprotovale glavne španske stranke in Navarska ljudska zveza; vladajoča stranka do leta 2015. Ta je že večkrat zaprosila za spremembo ustave, s katero bi odstranila to klavzulo.
Poleg teh sta dve enklavi, ki sta zunaj posamezne avtonomne skupnosti, pogosto navedeni kot del Baskovske avtonomne skupnosti in tudi Baskije (večja regija): Na primer, kar zadeva Treviño, Eugène Goyheneche piše, da je "in sestavni del Alave, ki upravno pripada provinci Burgos" , p. 25. Enklava Treviño (280 km²)Ta številka je bila dobljena z dodajanjem območja občin Condado de Treviño (261 km²) in La Puebla de Arganzón (19 km²), kot je navedeno na spletni strani Instituto Nacional de Estadística , kastiljska enklava v Alavi Valle de Villaverde (20 km²), kantabrijska eksklava v Biskaji Navara ima tudi dva majhna upravna pasova v Aragoniji, organizirana kot Petilla de Aragón.
Podnebje V Baskiji prevladuje toplo, vlažno in mokro oceansko podnebje, obalno območje je del zelene Španije, s čimer vpliva tudi na Bayonne in Biarritz. Celinska območja Navare in južne regije avtonomne skupnosti so prehodna s kontinentalnim sredozemskim podnebjem z nekoliko večjimi nihanji temperatur med sezonami. Seznam navaja le lokacije v Španiji, vendar ima Bayonne / Biarritz zelo podobno podnebje kot bližnja Hondarribia na španski strani meje. Vrednosti ne veljajo za San Sebastián, saj je njegova vremenska postaja na višji nadmorski višini od mestnega jedra, kjer so temperature celo leto višje in podobne tistim v Bilbau in Hondarribiji.
Zgodovina
Antika Po nekaterih teorijah so Baski morda najmanj asimilirani ostanek paleolitskih prebivalcev zahodne Evrope (zlasti tistih iz franko-kantabrijske regije, znane kot azilanske) do indoevropskih migracij. Baskovska plemena sta omenjala grški pisec Strabon in rimski pisec Plinij Starejši, vključno z Vaskoni, Akvitani in drugimi. Obstajajo številni dokazi, ki kažejo njihovo baskovsko narodnost v rimskih časih v obliki krajevnih imen, Cezarjevo sklicevanje na njihove običaje in fizično sestavo, tako imenovani akvitanski napisi, ki beležijo imena ljudi in bogov (približno 1. stoletje, glej Akvitanščina) itd.
Geografsko je Baskijo v rimskih časih naselilo več plemen: Vaskoni, Varduli, Caristi, Autrigoni, Beroni, Tarbelli in Sibulati. Nekatera starodavna krajevna imena, kot so Deba, Butrón, Nervión, Zegama, nakazujejo na prisotnost nebaških ljudstev na neki točki protozgodovine. Starodavna plemena so nazadnje navedena v 5. stoletju, nato pa se sled za njimi izgubi, pri čemer se še vedno vodijo le Vaskoni, medtem ko segajo daleč čez njihove nekdanje meje, npr. v sedanjih deželah Álava in najbolj opazno okoli Pirenejev in Novempopulanije.
Ozemlje Kantabrija je zajemalo verjetno današnjo Biskajo, Kantabrijo, Burgos in vsaj del Álave in La Rioje, torej zahodno od ozemlja Vaskona v zgodnjem srednjem veku, vendar etnična narava tega ljudstva, ki je pogosto v nasprotju z Vizigoti in ga končno premagajo, ni gotova. Vaskoni okoli Pamplone so po številnih bojih proti Frankom in Vizigotom ustanovili kraljestvo Pamplona (824), neločljivo povezano z njihovimi sorodniki Banu Qasi.
Vsa ostala plemena na Iberskem polotoku je bila do konca rimskega obdobja ali zgodnjega obdobja zgodnjega srednjega veka v veliki meri asimilirana z rimsko kulturo in jezikom, medtem ko so etnični Baski naselili tudi vzhodno v dežele Pirenejev (Pallars, Val d'Aran) od 8. do 11. stoletja.
Srednji vek V zgodnjem srednjem veku (do 9. stoletja) je bilo ozemlje med rekama Ebro in Garono znano pod imenom Vaskonija, zamegljeno etnično območje in država, ki se je borila za ubranitev frankovske fevdne oblasti s severa in pritisk iberskih Vizigotov in andaluških Cordovancev z juga.
Na prelomu tisočletja je zaradi umikajoče karolinške kraljeve oblasti in vzpostavitve fevdalizma Vaskonija (da bi postala Gaskonja) razdrobljena na nešteto okrajev in okrožij, npr. Fezensac, Bigorre, Astarac, Béarn, Tartas, Marsan, Soule, Labourd itd., iz nekdanjih plemenskih sistemov in manjših področij (okrožje Vasconia), medtem ko so od 9. stoletja naprej južno od Pirenejev poleg zgoraj omenjenega kraljestva Pamplona, so nastajale Gipuzkoa, Álava in Biskaja v sedanjih deželah južne Baskije.
Ta zahodna ozemlja so Navari obljubljala občasno zvestobo v zgodnjih fazah, vendar so bila Kraljevini Kastiliji priključena konec 12. stoletja, s čimer so Kraljevini Navaro odvzeli neposreden dostop do oceana. V poznem srednjem veku so prišle do izraza pomembne družine, ki so posejale celotno baskovsko ozemlje, pogosto so se med seboj prepirale zaradi moči in sprožile krvavo vojsko band, ki so jo ustavile le kraljeve intervencije in postopen prehod oblasti s podeželja na mesta do 16. stoletja. Medtem sta bili po stoletni vojni okolici Labourd in Soule pod angleško suverenostjo dokončno vključeni v Francijo, pri čemer je Bayonne do leta 1453 ostala zadnja trdnjava Plantagenetov.
Sodobnost V Navari so od leta 1512 do 1524 državljanske vojne med konfederacijama Agramont in Beaumont utrle pot španskemu osvajanju glavnine Navare. Neodvisno Navaro severno od Pirenejev je leta 1620 v veliki meri prevzela Francija, kljub dejstvu, da je kralj Henrik III. Navarski odredil trajno neodvisnost Navare od Francije (31. decembra 1596). V desetletjih po španski aneksiji je Baskija šla skozi večjo versko, ideološko in nacionalno homogenizacijo , spodbujajo nove nacionalne ideje, ki so jih v času renesanse zajemale naraščajoče španske in francoske absolutistične monarhije. "Baskija (Vasco (País)), Euscalerria ali Euskalerria: regija jugozahodne Evrope, območje, poseljeno zlasti z Baski: ohranjajo enotnost glede rase in jezika, kljub enemu sektorju, ki pripada Španiji (glej špansko Baskijo [País Vasco-Español]), drugo pa v Francijo (glej Francosko Baskijo [País Vasco-Francés]). Baskija obsega 21.023 kvadratnih kilometrov in v njej živi 1.585.409 prebivalcev."Diccionario Geográfico Universal, Madrid (1953) Od leta 1525 so navedbam o čarovništvu, ki izvirajo iz številnih pirenejskih dolin na zaledju spodnjenavarske fronte in nedavnega vojnega gledališča (Salazar, Roncal, Burguete itd.), sledilo posredovanje na novo reformiranih in nedavnih institucij, kot je španska inkvizicija osrednjega sodišča, kraljeva sodišča (Navarrese) in škofijsko sodišče, ki so organizirali vrsto sojenj za domnevno čarovništvo in krivoverstvo. V vročini verskih vojn in boja za Navaro je preganjanje prišlo do izraza v histeriji sojenja baskovskim čarovnicam 1609–1611 na obeh straneh špansko-francoske meje, ki se je nato umirilo.