Poznanj ( ; ; ) je mesto ob reki Varti na zahodu Poljske, znotraj Velikopoljskega vojvodstva. Mesto je pomembno kulturno in poslovno središče ter ena najbolj naseljenih regij Poljske s številnimi regionalnimi običaji, kot so sejem svetega Janeza (Jarmark Świętojański), tradicionalni rogljički svetega Martina in lokalno narečje. Med najpomembnejšimi spomeniki dediščine so renesančno staro mestno jedro, mestna hiša in poznanjska stolnica.
Poznanj je peto največje mesto na Poljskem. Leta 2023 je imelo mesto 540.146 prebivalcev, medtem ko v metropolitanskem območju Poznanja (Metropolia Poznań), ki obsega Poznanjsko okrožje in več drugih skupnosti, živi več kot 1,029 milijona ljudi. Je ena od štirih zgodovinskih prestolnic srednjeveške Poljske in starodavna prestolnica zgodovinske regije Velikopoljska, trenutno upravna prestolnica upravne enote imenovane Velikopoljsko vojvodstvo.
Poznanj je središče trgovine, športa, izobraževanja, tehnologije in turizma. Je pomembno akademsko središče s približno 130.000 študenti in Univerzo Adama Mickiewicza, tretjo največjo poljsko univerzo. Mesto je sedež najstarejše poljske škofije, ki je danes ena najbolj naseljenih katoliških nadškofij v državi. Mesto gosti tudi mednarodni sejem v Poznanju, največji industrijski sejem na Poljskem in enega največjih v Evropi. Med drugimi znamenitostmi mesta so Narodni muzej, Veliko gledališče, Poznanjska Fara in Cesarski grad.
Poznań je s strani Globalization and World Cities Research Network uvrščen med mesta Gamma−global. Po več lestvicah je eno najbolj poslovno prijaznih mest na Poljskem. Visoko se uvršča tudi po varnosti in kakovosti zdravstvenega varstva. Mesto Poznanj je že večkrat prejelo nagrado Superbrands za zelo kakovostno mestno blagovno znamko. Leta 2012 je poznanjski umetniški in poslovni center Stary Browar zmagal na natečaju, ki ga je organiziral National Geographic Traveler in prejel prvo nagrado kot eno od sedmih »novih poljskih čudes«. Med podjetji s sedežem v mestu so dobavitelj energije Enea, podjetje za e-trgovino Allegro in veriga trgovin Żabka.
Uradna zavetnika Poznanja sta sveti Peter in sveti Pavel iz Tarsa, zavetnika stolnice. Martin iz Toursa – zavetnik glavne ulice Święty Marcin – velja tudi za enega od zavetnikov mesta.
Imena
Ime Poznanj verjetno izvira iz osebnega imena Poznan, ki je bilo izpeljano iz poljskega deležnika poznan(y) – »tisti, ki je znan/priznan«, in bi pomenilo »mesto Poznanja«. Možno je tudi, da ime izvira neposredno iz glagola poznać, ki pomeni »spoznati« ali »prepoznati«, zato lahko preprosto pomeni »znano mesto«.
Najstarejše ohranjene omembe mesta najdemo v kronikah Thietmarja iz Merseburga, napisanih med letoma 1012 in 1018: episcopus Posnaniensis (»škof Poznanja«, v vnosu za leto 970) in ab urbe Posnani (»iz mesta Poznanja«, za leto 1005). Ime mesta se v dokumentih pojavlja v latinskem nominativu kot Posnania leta 1236 in Poznania leta 1247. Izraz v Poznanu se pojavlja v letih 1146 in 1244.
Polno uradno ime mesta je Stołeczne Miasto Poznań (Glavno mesto Poznań), kar se nanaša na njegovo vlogo središča politične moči v zgodnji poljski državi pod rodbino Pjast. Poznanj je v nemščini znan kot Posen, uradno pa se je imenoval Haupt- und Residenzstadt Posen (Glavno in rezidenčno mesto Posen) med 20. avgustom 1910 in 28. novembrom 1918. Latinski imeni mesta sta Posnania in Civitas Posnaniensis. Njegovo jidiško ime je פּױזן ali Poyzn.
Zgodovina Zgodnji srednji vek Stoletja pred pokristjanjevanjem Poljske (dogodek, ki se v bistvu pripisuje nastanku prve poljske države, Poljske vojvodine) je bil Poznanj pomembno kulturno in politično središče Zahodnih Poljanov. Sestavljala ga je utrjena trdnjava med rekama Varta in Cybina na današnjem Ostrów Tumski. Mješko I., prvi zgodovinsko dokumentirani vladar Zahodnih Poljanov in zgodnje poljske države, ki so ji vladali, je v Poznanju zgradil enega svojih glavnih hlevov. Mješkov krst leta 966, ki velja za odločilni trenutek v pokristjanjevanju poljske države, se je morda zgodil v Poznanju.
11. do 16. stoletje
Po krstu se je začela gradnja poznanjske stolnice, prve na Poljskem. Poznanj je bil verjetno glavni sedež prvega misijonarskega škofa, poslanega na Poljsko, škofa Jordana. Gnieznski kongres leta 1000 je privedel do ustanovitve prve stalne nadškofije v državi v Gnieznu (ki v tistem obdobju na splošno velja za glavno mesto Poljske), čeprav je Poznanj še naprej imel svoje neodvisne škofe. Poznanjska stolnica je bila kraj pokopa zgodnjih pjastovskih monarhov, med njimi Mješko I., Boleslav I. Poljski, Mješko II. Lambert, Kazimir I. ter kasneje Przemisl I. in Przemisl II.
Poganska reakcija, ki je sledila smrti Mješka II. (verjetno v Poznanju) leta 1034, je oslabila regijo, leta 1038 pa je češki vojvoda Břetislav I. izropal in uničil Poznanj in Gniezno. Poljska se je leta 1039 ponovno združila pod Kazimirjem I. Obnoviteljem, vendar je bila prestolnica preseljena v Krakov, ki ga težave niso precej prizadele. Leta 1138 je bila Poljska z oporoko Boleslava III. razdeljena na ločena vojvodstva pod sinovi pokojnega kralja, Poznanj in njegova okolica pa sta postala domena Mješka III. Starega, prvega vojvode Velikopoljske. To obdobje razdrobljenosti je trajalo do leta 1320. Vojvodstva so pogosto menjavala lastnike; nadzor nad Poznanjem, Gnieznom in Kaliszom je bil včasih v rokah enega samega vojvode, drugič pa so ta vojvodstva predstavljala ločena vojvodstva.
Okoli leta 1249 je vojvoda Przemisl I. začel graditi tisto, kar je kasneje postalo kraljevi grad, na hribu na levem bregu Varte. Nato je Przemisl leta 1253 izdal listino Tomažu iz Gubina za ustanovitev mesta po magdeburškem pravu med gradom in reko. Tomaž je pripeljal veliko število nemških naseljencev, da bi pomagali pri gradnji in naseljevanju mesta – to je primer nemške vzhodne migracije (), značilne za to obdobje. Mesto, ki je obsegalo območje današnjega starega mestnega jedra, je bilo obdano z obrambnim obzidjem, ki je bilo povezano z gradom. Kraljeva pisarna in univerza sta zagotovili prvi razcvet poljske literarne kulture v mestu.
V združeni Poljski in kasneje v Poljsko-litovski državi je bil Poznanj sedež vojvodstva. Pomen mesta je začel naraščati v jagelonskem obdobju zaradi njegove lege na trgovskih poteh iz Litve in Rutenije v zahodno Evropo. Do konca 16. stoletja je postal pomembno središče trgovine s krznom. Predmestna naselja so se razvila okoli mestnega obzidja, na rečnih otokih in na desnem bregu, nekatera (Ostrów Tumski, Śródka, Chwaliszewo, Ostrówek) pa so dobila lastne mestne listine. Vendar pa so razvoj mesta ovirali redni večji požari in poplave. 2. maja 1536 je požar uničil 175 stavb, vključno z gradom, mestno hišo, samostanom in primestnim naseljem sv. Martin.J. Perles: Geschichte der Juden in Posen. In: Monatsschrift für Geschichte und Wissenschaft des Judentums. Vol. 13, Breslau 1864, pp. 321–334 (in German, online.) Leta 1519 je bila v Poznanju ustanovljena Akademija Lubrański kot visokošolska ustanova, vendar brez pravice do podeljevanja diplom, ki je bila pridržana krakovski Jagelonski univerzi. Vendar pa je imel jezuitski kolegij, ustanovljen v mestu leta 1571 med protireformacijo, pravico do podeljevanja diplom od leta 1611 do 1773, ko je bil združen z akademijo.
17. in 18. stoletje
V drugi polovici 17. stoletja in večjem delu 18. stoletja je Poznanj močno prizadela vrsta vojn, spremljajočih vojaških okupacij, plenjenj in uničenja – druga in tretja severna vojna, vojna za poljsko nasledstvo, sedemletna vojna in Barska konfederacija. Med potopom je bila poznanjska judovska skupnost obtožena sodelovanja z napadajočim švedskim sovražnikom in je zaradi tega utrpela pogrome, ki so jih izvajali tako nejudovski prebivalci mesta kot enote poljske kronske vojske.
Prizadele so ga tudi pogoste kuge in poplave, zlasti leta 1736, ki so uničile večino primestnih stavb. Prebivalstvo somestja se je zmanjšalo z 20.000 okoli leta 1600 na 6000 okoli leta 1730, zato so bili pripeljani bamberški in nizozemski naseljenci (Bamberji in Olęderji), da bi obnovili opustošena predmestja. Leta 1778 je bil v mestu ustanovljen Odbor za dober red (Komisja Dobrego Porządku), ki je nadzoroval obnovo in reorganiziral mestno upravo. Vendar pa je leta 1793, v drugi delitvi Poljske, Poznanj prišel pod nadzor Kraljevine Prusije in postal del (in sprva sedež) province Južna Prusija.
19. stoletje do prve svetovne vojne Pruske oblasti so razširile mestne meje in tako združile obzidano mesto in njegova najbližja predmestja v eno samo upravno enoto. Levobrežna predmestja so bila vključena leta 1797, Ostrów Tumski, Chwaliszewo, Śródka, Ostrówek in Łacina (Sv. Rok) pa leta 1800. Staro mestno obzidje je bilo porušeno v začetku 19. stoletja, zahodno od starega mestnega jedra pa je prišlo do večjih razvojnih projektov, pri čemer so bile urejene številne glavne ulice današnjega mestnega središča.
V velikopoljski vstaji leta 1806 so poljski vojaki in civilni prostovoljci pomagali Napoleonu pri pregonu pruskih sil iz regije. Mesto je leta 1807 postalo del vojvodine Varšave in je bilo sedež Poznanskega departmaja – enote upravne delitve in lokalne samouprave. Vendar pa je bilo leta 1815 po Dunajskem kongresu vrnjeno Prusiji, Poznanj pa je postal glavno mesto pol-avtonomne Velike vojvodine Poznanj. Okoli leta 1820 je imel Poznanj več kot 20.000 prebivalcev, od katerih je bilo 70 % Poljakov, 20 % Judov in 10 % Nemcev.
Mesto se je še naprej širilo, poljski filantropi pa so financirali različne projekte, kot sta knjižnica Raczyński in hotel Bazar. Prva mestna železnica, ki je vodila proti severozahodu do Stargarda, je bila odprta leta 1848. Zaradi strateške lege so pruske oblasti nameravale Poznanj spremeniti v trdnjavo in okoli njega zgraditi obroč obrambnih utrdb. Dela na citadeli s utrdbo Winiary so se začela leta 1828, v naslednjih letih pa je bil dokončan celoten sklop obrambnih utrdb, imenovan Festung Posen.
Velikopoljska vstaja med revolucijama leta 1848 je bila na koncu neuspešna in Velika vojvodina je izgubila preostalo avtonomijo, Poznanj pa je postal preprosto glavno mesto pruske province Posen. Z združitvijo nemških držav leta 1871 je postal del Nemškega cesarstva. Poljski domoljubi so še naprej ustanavljali društva, kot je Osrednje gospodarsko društvo za Veliko vojvodstvo Poznanj, Poljsko gledališče pa se je odprlo leta 1875. Postalo je nacionalno oder za prebivalce pokrajine Posen in celo celotne Velikopoljske, ki je delovalo kot steber poljske tradicije in kulture ter kot znak odpora proti omejevalni politiki pruskih oblasti za delitev. Vendar so si oblasti prizadevale za germanizacijo regije, zlasti prek Pruske komisije za naselitev, ustanovljene leta 1886. Nemci so leta 1867 predstavljali 38 % prebivalstva mesta, čeprav se je ta odstotek kasneje nekoliko zmanjšal, zlasti po vrnitvi regije Poljski.
Načrtovana je bila še ena širitev utrdbe Festung Posen z zunanjim obročem bolj razporejenih utrdb okoli oboda mesta. Gradnja prvih devetih utrdb se je začela leta 1876, devet vmesnih utrdb pa je bilo zgrajenih od leta 1887. Notranji obroč utrdb je bil zdaj obravnavan kot zastarel in je bil večinoma porušen do začetka 20. stoletja, čeprav je citadela ostala v uporabi. To je naredilo prostor za nadaljnjo civilno gradnjo, zlasti prusko cesarsko rezidenco (Zamek), ki je bila dokončana leta 1910, in druge veličastne stavbe okoli nje, vključno z današnjimi osrednjimi univerzitetnimi stavbami in operno hišo. Meje mesta so bile znatno razširjene tudi na nekdanje primestne vasi: Piotrowo in Berdychowo leta 1896, Łazarz, Górczyn, Jeżyce in Wilda leta 1900 ter Sołacz leta 1907.