Zlatovránka (znanstveno ime Coracias garrulus) je ptica iz reda vpijatov (Coraciiformes). Spada v družino zlatovrank (Coraciidae). Njeno območje razširjenosti se razteza od zahodne Azije do Maroka. Zlatovranka je ptica selivka, ki prezimuje v Južni Afriki. V Sloveniji je redek poletni gost in je ena od stotridesetih ogroženih vrst na Slovenskem.
Zlatovranka je ptica, ki živi v toplem podnebju in odprti pokrajini z nekaj drevesi. Je čokata, velikosti kavke in zelo barvita. V glavnem prevladuje modra barva s toplorjavo na hrbtu. Velikokrat med prežanjem za velikimi žuželkami, kuščaricami ali žabami sedi na drevesih ali na električnih žicah, kot velikanski srakoperji.
Vrsta je še posebej lepa v živahnem, odločnem in premočrtnem letu, ko se njeno modrikasto perje skupaj s črnimi peresi lesketa v sončni svetlobi. Spola sta si podobna, mladiči so enaki kot odrasli, vendar bolj rjavosivi.
Obnaša se kot priba, v letu pa vijuga in se obrača. Veliko vrst izvaja prave akrobacije v zraku, kar je dalo družini tudi angleško ime »roller«.
Naravno gnezdi brez podlag v drevesnih duplih, peščenih rovih in skalih razpokah, pa tudi v umetni gnezdilnici, razpokah v suhem zidu ali v samotni stavbi.Geister, I. (2007). »Zlatovranka, Coracias garrulus«. GEA, 17, str. 57. Znese do štiri jajca.
Oglaša se z rezkim in hrapavim kraak-ak, glasom, podobnim vranjemu.
Taksonomija in sistematika Zlatovranko je prvi znanstveno opisal švedski naravoslovec Carl Linnaeus leta 1758 v deseti izdaji svojega dela Systema Naturae pod današnjim dvočlenskim imenom Coracias garrulus. Tipska lokaliteta vrste je Švedska. Rodovno ime Coracias izhaja iz grške besede korakias, ki se nanaša na vrsto vrane, morda na planinsko vrano. Vrstni pridevek garrulus izhaja iz latinščine in pomeni »čebljajoč« oz. »govoreč«, kar se nanaša na značilne glasove te ptice.
Zlatovranke (Coraciidae) so srednje velike ptice Starega sveta, ki naseljujejo odprta gozdnata območja. Zanje je značilno živopisno perje in rahlo ukrivljen kljun. Večina vrst živi južno od Sahare. Rod Coracias obsega osem vrst, ki se prehranjujejo s prežanjem na plen iz opazovalnih mest.
Zlatovranka je po videzu in obnašanju podobna abesinski zlatovranki. Ti dve ptici in lastovičja zlatovranka so bile včasih obravnavane kot podvrste.
Priznani sta dve podvrsti: Zahodnoevropska zlatovranka (C. g. garrulus) Linnaeus, 1758: nominalna podvrsta. Razširjena je v severozahodni Afriki, južni Evropi ter proti vzhodu skozi severozahodni Iran do jugozahodne Sibirije. Vzhodnoevropska zlatovranka (C. g. semenowi) Loudon & Tschusi, 1902: Razširjena je v Iraku in južnem Iranu ter vzhodno skozi Kašmir in južni Kazahstan do province Šindžjang v zahodni Kitajski.Fry et al. (1992) pp. 298–300.
Sklici
Zunanje povezave
Zlatovranka in drugi vpijati na spletišču DOPPS
Kategorija:Zlatovranke Kategorija:Ogrožene vrste v Sloveniji Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758 Kategorija:Ptiči Afrike Kategorija:Ptiči Azije Kategorija:Ptiči Evrope Kategorija:Ptiči Slovenije