Šembije

Šembije so naselje na Krasu v Občini Ilirska Bistrica. Nahajajo se med Knežakom in Ilirsko Bistrico ob stranski cesti Pivka-Ilirska Bistrica. Šembije so znane v avtomobilizmu, ker je v vasi cilj tradicionalne gorske hitrostne dirke iz Ilirske Bistrice. Ta poteka že od leta 1994, od 2007 pa velja tudi za evropsko prvenstvo (prej GHD Ferrari od 2011 GHD Ilirska Bistrica).

Vas je primerno izhodišče za obisk Volovje rebri, ki se začenja samo kilometer vzhodno. Greben je bil del meje med Italijo in Kraljevino SHS določene po Rapalski pogodbi, zato je bil kot naravna pregrada dobro utrjen. Ostanki kavern in bunkerjev so vidni še danes, čeprav jih je bila večina poškodovanih v času, ko je bil pod grebenom tankovski poligon JLA.

Zgodovina Območje Šembij je bilo poseljeno že dolgo pred nastankom današnje vasi. Najstarejša znana pisna omemba Šembij sega v leto 1258, ko so v listini z dne 7. junija zapisane kot Sanctus Vittus oziroma villas sancti Vitti. Listina je ohranjena v prepisu iz leta 1376. Staro ime kraja je bilo povezano s svetim Vidom, ki je tudi zavetnik vaške cerkve.

Leta 1367 so Šembije v virih zapisane kot Sand Viach. Takrat je bilo v vasi navedenih devet hub oziroma večjih kmečkih posesti. V naslednjih stoletjih se ime kraja v virih pojavlja v več oblikah, med drugim Visdorf, Sand Viach, Sannd Vyor, Sannt Viach in pozneje Sambie.

V 15. stoletju so Šembije spadale pod premsko gospostvo. Leta 1434 so omenjene kot del posesti rodbine Walsee, ki je po izumrtju Devinskih gospodov prevzela velik del njihove posesti na Krasu in v notranjosti.

Leta 1478 je pri Šembijah omenjena mitnica oziroma cestninska postaja, kar kaže na pomen prometne poti, ki je skozi to območje povezovala notranjost s Premom in potmi proti Kvarnerju.

V urbarjih premskega gospostva iz let 1494 in 1498 se vas pojavlja v oblikah Sand Viach, Sannt Viach in Sannt Vyach. Leta 1494 je bilo navedenih približno devet in pol hub. Prebivalci so kot podložniki premskega gospostva plačevali različne dajatve in opravljali tlako, med drugim košnjo, žetev, prevoz sena in vina ter delo, povezano z gradom Prem.

Po prehodu premskega gospostva v habsburške roke so ga v 16. stoletju upravljali oziroma imeli v zakupu tudi člani rodbine Raunach, ki je bila tesno povezana z bližnjima Ravnami in Šilentaborom. V začetku 17. stoletja je gospostvo Prem prek poroke prešlo na rodbino Porcia, ki ga je obdržala več stoletij.

V 19. stoletju so bile Šembije razmeroma velika podeželska vas. Avstrijski popis iz leta 1880 je zabeležil 50 hiš in 260 prebivalcev. V opisu Postojinskega okrajnega glavarstva iz leta 1889 je bilo v Šembijah navedenih 54 hiš in 323 prebivalcev. Skozi vas je vodila pomembna cestna povezava proti Reki.

Ob popisu prebivalstva leta 1910 je bilo v Šembijah 70 hiš in 356 prebivalcev.

Iz Zbirke spominov Franeta Vrha - »Kjeca« (1928 – 2006) je razbrati, da je bilo pred sto leti je bilo v vasi 54 hišnih številk in 325 prebivalcev. Pred drugo svetovno vojno je bilo v vasi 409 prebivalcev, 146 glav živine, od tega 82 krav, 9 parov volov, in 23 parov konj, pa tudo okoli 300 ovac. Takrat je bilo 32 furmanov, ki so večinoma vozili bukovino. Ženske so v tistem času veliko odhajale za služkinje v Trst ali na Reko.V letih 1954-55 je v iskanju boljše prihodnosti zapustilo 43 vaščanov. Danes je v vasi nekaj preko 200 prebivalcev.

Arheološka najdišča v okolici

Širša okolica Šembij je pomembno arheološko območje z najdbami iz več prazgodovinskih in zgodovinskih obdobij.

V Uršnji luknji v Podtaborski steni so bili odkriti kamniti izdelki moustérienske kulture in ostanki pleistocenske favne. Raziskovalci najdbe povezujejo z ostanki srednjepaleolitskega planega tabora, ki jih je pozneje v jamo naplavil drobirski tok.

Pod skalnim previsom Pod Črmukljo zahodno od vasi je bilo odkrito mezolitsko najdišče. Raziskoval ga je arheolog Mitja Brodar, ki je najdbe objavil v Arheološkem vestniku.

Na Bregu pri Šembijah so arheološke raziskave odkrile ostanke utrjene naselbine iz srednje in pozne bronaste dobe. Naselbino je obdajal kamnit obrambni zid, verjetno dopolnjen z leseno nadgradnjo. Najdbe kažejo povezave tako s prazgodovinskimi skupnostmi Krasa in Istre kot z območjem notranjosti današnje Slovenije.

Na območju nad Podtaborsko steno in v širši pokrajini med Šembijami in Knežakom so znani tudi ostanki prazgodovinskih gradišč, starih poti in kamnitih zidov. Arheološke raziskave s pomočjo laserskega skeniranja površja so pokazale gosto strukturirano kulturno krajino, ki je bila intenzivno uporabljana že v železni dobi.

Med zanimivejšimi točkami sta Zmrzlek in Bezgovica. Raziskovalci ju razlagajo kot možni opazovalni oziroma nadzorni postojanki. V okolici so ohranjeni tudi dolgi kamniti zidovi, ki so verjetno označevali meje ali usmerjali uporabo prostora. Eden izmed zidov se razteza od območja Brega proti Obrobi nad Bačem v dolžini približno 4,9 kilometra.

Radiokarbonska analiza vzorca iz enega izmed zidov pri Zmrzleku je pokazala uporabo med približno 5. in 7. stoletjem, kar kaže, da je bila šembijsko-knežaška krajina uporabljana tudi v obdobju prehoda iz pozne antike v zgodnji srednji vek.

Arheološka najdišča v okolici tako kažejo dolgotrajno prisotnost človeka na tem prostoru, od paleolitika in mezolitika prek bronaste in železne dobe do pozne antike in srednjega veka.

Glej tudi Seznam naselij v Sloveniji

Sklici

Kategorija:Naselja Občine Ilirska Bistrica