Šotni mah (znanstveno ime Sphagnum) je rod z 380 prepoznanih vrst mahov. Rastejo na močvirskih rastiščih, barjih.
Lističi so zgrajeni iz dveh vrst celic: hialocite in klorocite. Hialocite imajo spiralno odebeljeno celično steno in delujejo kot rezervoar za vodo, klorocite pa so zelene in fotosintetsko aktivne.
Šotni mah tvori na trajno vlažnih in kislih tleh obsežne blazine, ki neprestano rastejo lahko tudi več tisočletij. Bakterij zaradi visoke kislosti v takih blazinah skorajda ni in odmrle rastline razkrajajo lahko le glive. Razkroj je tako nepopoln (pooglenevanje) in tako lahko nastanejo več metrov debele plasti šote. Takim trajno vlažnim predelom pravimo barja. V zadnji fazi razvoja šotnega barja je njegova površina dvignjena nad okolico, da izgubi stik s talno vodo in se napaja le še s padavinami (visoko barje). Taka rastišča so s hranili zelo revna, tako da poleg šotnega mahu lahko skupaj uspevajo le še redke in specializirane rastline.
Sklici
Zunanje povezave
Michaelis, Dierk (2019): The Sphagnum Species of the World. 435 p. Schweizerbart Describes anatomy and morphology of Sphagnum, explains reproductive biology, research history and phylogenesis of peat mosses. The systematic part: Description and identification of the sections, keys for all peat moss species by continent, and Sphagnum species lists for 20 phytogeographic regions of the world. Keys for Africa, Europe and North America are based on existing data and were revised and supplemented. Website about sphagnum farming in Germany, in English and German On-line guide to Sphagnum Guide to wetland restoration in New Zealand Poster guide to Sphagnum
Kategorija:Mahovi