Socialni demokrati (kratica SD) so politična stranka v Sloveniji. Stranka je nastala iz nekdanje Zveze komunistov, kasneje preimenovane v ZKS-SDP; današnje ime si je nadela na kongresu leta 2005. SD je polnopravna članica dveh mednarodnih političnih skupin – Stranke evropskih socialistov (Party of European Socialists) in Progresivne alianse (Progressive Alliance). V Evropskem parlamentu deluje v zavezništvu socialistov in demokratov (Socialists & Democrats). Poslanska skupina SD je trenutno četrta najštevilčnejša v Državnem zboru RS. V Evropskem parlamentu ima stranka trenutno enega poslanca.
Stranka SD je bila do zdaj članica devetih slovenskih vlad; druge, tretje, šeste, sedme, devete, enajste, dvanajste, trinajste in petnajste. S tem spada med stranke z najdaljšim obdobjem v slovenskih vladah. Po zmagi na državnozborskih volitvah je stranka SD oblikovala 9. vlado Republike Slovenije, ki jo je vodil takratni predsednik stranke Borut Pahor.
Aktualni predsednik stranke je Matjaž Han, izvoljen na kongresu stranke 13. aprila 2024.
Zgodovina 1990–2008: Ustanovitev in razvoj
Današnja stranka Socialnih demokratov ima svoje začetke v nekdanji Zvezi komunistov Slovenije (ZKS), kasneje ZKS-SDP (Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove). Stranka ZKS-SDP, ki jo je vodil Ciril Ribičič, se je maja 1993 skupaj z Delavsko stranko, Socialdemokratsko unijo (SDU) in dvema močnima skupinama iz tedanje Socialistične stranke in Demokratične stranke upokojencev (DESUS) na združitvenem kongresu združila v Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD). Njen predsednik je postal Janez Kocijančič.Spletna stran Socialnih demokratov - ustanovitev stranke, 13.8.2008 ZLSD je leta 1995 tudi formalno sprejela socialdemokratski program. Stranka se je v naslednjih letih pričela angažirati v mednarodnih povezavah socialdemokracije kot so Stranka Evropskih Socialistov ter Socialistična internacionala. Leta 2005 je stranka spremenila svoje ime v današnjo obliko Socialni demokrati in nadaljuje svoje delovanje v okviru modernih levosredinskih demokratičnih gibanj v Evropi.
Na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji aprila 1990 leta je od ustanoviteljic ZLSD nastopila SDP (Stranka demokratične prenove oziroma pozneje preimenovana v Socialdemokratsko prenovo). Dosegla je najvišji rezultat med posameznimi političnimi strankami (17,28 %) in prešla v opozicijo.
Na parlamentarnih volitvah decembra 1992 je že omenjena volilna koalicija »Združena lista« z doseženimi 13,58 % vstopila v veliko koalicijo LDS - ZLSD - SKD. V vladi je pokrivala štiri ministrstva - gospodarstvo, delo, družino in socialne zadeve ter znanost in kulturo. Vendar je v januarju 1996 izstopila iz vlade zaradi nestrinjanja z vladnim odnosom do upokojencev in ukrepi na področju socialne politike.
2008–2011: Pahorjeva era Na 3. kongresu marca 1997 v Ljubljani je bilo izvoljeno novo vodstvo stranke. Predsednik Združene liste socialnih demokratov je postal Borut Pahor, ki je bil na 4. kongresu junija 2001 v Kopru ponovno izvoljen.
Vse do oblikovanja nove vlade po državnozborskih volitvah v oktobru 2000 je ZLSD delovala v opoziciji. Po uspešnem nastopu na volitvah 2000 je 15. novembra 2000 skupaj z Liberalno demokracijo Slovenije, SLS+SKD Slovensko ljudsko stranko in Demokratično stranko upokojencev Slovenije podpisala »Koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi Republike Slovenije«. ZLSD je bila v vladni koaliciji druga najmočnejša stranka in je v vladi pokrivala tri področja - delo, družino in socialne zadeve, kulturo, notranje zadeve. Po nastopu na državnozborskih volitvah leta 2004 je ZLSD ohranila pozicijo tretje najmočnejše stranke in ponovno prešla v opozicijo. Na 5. kongresu, ki je potekal 2. aprila 2005 v Ljubljani, se je stranka preimenovala v Socialne demokrate (SD). S pristopom novih poslancev v poslansko skupino leta 2007 je SD postala najmočnejša opozicijska stranka.Spletna stran socialnih demokratov - volitve, 17.5.2007
2008–2011: Vlada Boruta Pahorja sličica|Pahorjeva vlada Na državnozborskih volitvah leta 2008 je stranka zmagala in osvojila 29 sedežev v parlamentu. Dotlej vladajoča stranka, Slovenska demokratska stranka, je pristala na drugem mestu z 28 poslanskimi mandati. Janeza Janšo je na premierskem stolčku zamenjal Borut Pahor.
Na volilnem kongresu 22. marca 2009 so spremenili status, s katerim so uvedli štiri podpredsedniška mesta (do zdaj le dve mesti) in spremenili logotip stranke; novi logotip stranke je kratica SD v beli barvi na rdeči podlagi.Siol.net - Pahor na kongresu napovedal večje reforme
Po padcu Pahorjeve vlade je na predčasnih državnozborskih volitvah decembra 2011 stranka osvojila 10 poslanskih mest.RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo
2012–2020: Pod vodstvom Igorja Lukšiča in Dejana Židana Na 8. kongresu SD, ki je potekal 2. junija 2012 v Kočevju, je Boruta Pahorja v tekmi za predsednika stranke v drugem krogu premagal Igor Lukšič, nekdanji minister za šolstvo in šport. Na isti dan je Borut Pahor uradno najavil kandidaturo za predsednika Republike Slovenije in bil na volitvah 2. decembra na položaj tudi izvoljen.
Stranka je na volitvah 2014 z 5,98 % odstotki glasov prejela 6 poslanskih mandatov. Ob enem je Računsko sodišče RS ugotovilo, da so Socialni demokrati stranki takratni partnerski stranki Solidarnost nezakonito nakazali okoli 40.000 €. Na volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament leta 2014 je stranka z osvojenim enim poslanskim mandatom dosegla bistveno slabši rezultat od pričakovanega, zaradi česar je naslednji dan odstopil njen takratni predsednik Igor Lukšič. Vodenje je ponudil Tanji Fajon, ki je bila izvoljena za evropsko poslanko, a ga ta ni sprejela. sličica|Židan je bil predsednik stranke šest let, dve leti tudi predsednik državnega zbora. 28. maja 2014 je Lukšiča nasledil Dejan Židan. Pod njegovim vodstvom je stranka na volitvah leta 2018 osvojila deset poslanskih mest, na evropskih volitvah leta 2019 pa dva mandata; osvojila sta ju Tanja Fajon in Milan Brglez. Pod Židanom je stranka SD vstopila v vlado Mira Cerarja, kjer so stranki, kot najmanjši koalicijski partnerici, pripadli trije ministrski resorji. Septembra 2018 je stranka vstopila tudi v vlado Marjana Šarca, kjer so stranki zopet pripadli trije resorji, Dejan Židan pa je zasedel mesto predsednika Državnega zbora Republike Slovenije. Židan je z mesta predsednika stranke sestopil na obletnico prevzema predsedovanja, 28. maja 2020 in položaj predal evropski poslanki Tanji Fajon.
2020–2024: Pod vodstvom Tanje Fajon Mnogi člani, nekdanji člani in politični opazovalci so bili kritični do predaje oblasti Fajonovi. Ta bi naj bila favorizirana (Židan jo je ob odstopu orisal kot bodočo premierko Slovenije), njeno imenovanje za predsednico pa v neskladju s statutom stranke, saj lahko predsednika določi le kongres. Fajonovo so tako v času do kongresa imenovali predvsem kot "predsedujočo SD" in "voditeljico SD".
Na kongresu stranke, 10. oktobra 2020, je bila Tanja Fajon z 276 delegatskimi glasovi izvoljena za predsednico stranke. Protikandidat, poslanec Jani Prednik jih je prejel 107. Na mesto podpredsednice je bila z 238 glasov delegatov izvoljena Dominika Švarc Pipan. Prednik je na kongresu stranki in vodstvu očital predvsem premalo programa in preveč polaganja pozornosti na Janeza Janšo. Prav tako je okrcal odločitev stranke, tedaj že pod predsedstvom Fajonove, da se vključi v t. i. Koalicijo ustavnega loka. Po odstopu Dejana Židana je podpora stranki naglo narasla, tudi na dobrih 20 %, po oktobrski izvolitvi Fajonove na mesto predsednice stranke pa se ustalila na okrog 16 %. Podpora je v prve pol leta fluktuirala med 12 % in 18 % in na drugem mestu prehitela Listo Marjana Šarca.
Na pobudo Mladega foruma Socialnih demokratov je nadzorni odbor stranke januarja 2021 iz SD izključil župana Ilirske Bistrice Emila Rojca. K izključitvi Rojca, ki je bil med prvimi člani SD, je botrovala označitev novinark Primorskih novic za "kure nesnice". Rojc je bil pred tem večkrat kritičen do lastne stranke, da ni prisluhnila lokalnemu obmejnemu prebivalstvu, prav tako naj bi vodstvo SD motilo sodelovanje občine s Tretjo Janševo vlado in koalicija SD in SDS na občinskem nivoju v Ilirski Bistrici. Po Rojčevi izključitvi je stranke izstopilo 16 članov, med njimi tudi celotna svetniška skupina v občinskem svetu Ilirske Bistrice.
Predsedstvo stranke je 29. decembra 2020 na potrdilo podporo Karlu Erjavcu za mandatarja Koalicije ustavnega loka. Stranka je bila 2. aprila 2021 med predlagateljicami ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Janeza Janšo, ki na glasovanju ni uspela.
Volitve v Državni zbor RS 2022
sličica|240x240_pik|Ministra SD Aleksander Jevšek in Tanja Fajon na 1. seji Golobove vlade 16. oktobra 2021 je zasedala konferenca stranke, ki je obravnavala volilni program, imenovan Nov začetek – program velikih sprememb za razvojno desetletje do leta 2030. Fajonova je med predlogi izpostavila minimalno pokojnino 700 evrov neto in brezplačen vrtec. Na področju gospodarstva je napovedala ukrepe za višjo dodano vrednost gospodarstva, dvig minimalne plače na vsaj 800 evrov neto ter postopno krajšanje delovnega časa na 32 ur na teden. Nekateri kritiki so zastavljene cilje označili za težko izvedljive.
Na državnozborske volitve leta 2022 se je stranka SD podala z geslom "Drugače". Osvojili so 79.709 oz. 6,69 % glasov, s čimer so se uvrstili na četrto mesto. S tem so dobili sedem poslanskih mest, kar so tri manj kot na volitvah leta 2018. Predsednica stranke Tanja Fajon je izrazila zadovoljstvo nad rezultatom volitev. Iz parlamenta sta med drugim izpadla tudi nekdanji predsednik stranke Dejan Židan in podpredsednik Matjaž Nemec. Po dveh dneh je z mesta podpredsednika stranke odstopil Jernej Pikalo, ki na volitvah sicer ni kandidiral. Komentiral je, da gre za drugi najslabši rezultati v zgodovini stranke in da se mu zdi ideja socialne demokracije najboljše in si tako zasluži več podpore. Odstop je tako komentiral kot upoštevanje lastnih standardov, ob vprašanjih, ali bi mogla odstopiti tudi Tanja Fajon pa je dejal, da ima vsakdo svoje standarde. Tanja Fajon se je dva dni po volitvah kot prva od vodij strank sestala z Robertom Golobom, predsednikom Gibanja Svoboda. sličica|Predstavitev rezultatov Golobove vlade po prvih 100 dneh Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so se programsko uskladili in koalicijsko pogodbo v Cankarjevem domu podpisali 24. maja 2022. Naslednji dan je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade Republike Slovenije. Ministrska ekipa je bila izglasovana 1. junija 2022. Stranka SD je v koalicijskem razrezu dobila štiri ministrska mesta; ministrica za zunanje zadeve in podpredsednica vlade je postala Tanja Fajon, ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han ter minister brez resorja, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo Aleksander Jevšek, ki mu je z imenovanjem prenehal mandat župana Mestne občine Murska Sobota.
Po dobrem letu od nastopa vlade Roberta Goloba je stranka SD izrazila zaskrbljenost nad padajočo javnomnenjsko podporo vladi. Predsednica stranke Tanja Fajon je ob tem spomnila na to, da vladi ni uspelo doseči minimalnih pričakovanih premikov na področju zdravstvene reforme, ki jo je vlada ob nastopu zagovarjala kot prioriteto. Dodala je, da bo morala vlada v jeseni 2023 bolj zavihati rokave, nad delom ministrov iz SD in njihovimi rezultati pa je izrazila zadovoljstvo.
Predsedniške volitve 2022 sličica|237x237_pik|Milan Brglez, skupni kandidat SD in Gibanja Svoboda za predsednika države|levo