Nova Slovenija – Krščanski demokrati (kratica NSi) je desnosredinska krščansko demokratska politična stranka v Sloveniji. Stranka je nastala ob razcepu stranke SLS+SKD leta 2000. Je polnopravna članica Evropske ljudske stranke (EPP) in članica poslanske skupine EPP v Evropskem parlamentu. Doslej je sodelovala v treh slovenskih vladah: v 8. vladi Republike Slovenije, v 10. vladi Republike Slovenije in v 14. vladi Republike Slovenije. Trenutni predsednik je Jernej Vrtovec.
Pred državnozborskimi volitvami 2026 se je stranka povezala s Slovensko ljudsko stranko (SLS) in Fokusom Marka Lotriča (FOKUS), s katerima je tvorila predvolilno koalicijo in oblikovala skupno kandidatno listo.
Politična usmeritev Nova Slovenija se opredeljuje kot krščansko demokratska stranka. V programsko ospredje postavlja varovanje temeljnih osebnih ter političnih pravic in svoboščin ter zasebne lastnine.
Pri svojem delovanju stranka velik poudarek namenja družinski politiki. Zagovarjajo več pravic za velike družine ter poudarjajo pomen družine kot osnovne družbene celice. Nasprotujejo pravici istospolnih parov do posvojitve otrok.
Stranka NSi zagovarja ekološko-socialno-tržno smer gospodarstva, pri tem pa poudarja potrebo po popolni privatizaciji državnih podjetij in pozitiven odnos države do družinskih, malih in srednjih podjetij. Zagovarjajo razbremenitev gospodarstva z znižanjem davkov tako za fizične osebe kot podjetja. Zavzemajo se tudi za racionalizacijo javnega sektorja, oziroma zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju.
Vlogo države in javne uprave stranka NSi vidi predvsem v zagotavljanju storitev državljanom, njeno poseganje v posamezne družbene podsisteme pa mora biti omejeno na najmanjšo potrebno mero.
NSi je proevropska stranka in zagovarja tesnejše povezovanje na evropski ravni.
Zgodovina Nova Slovenija je bila ustanovljena 4. avgusta 2000 po odcepu od združene stranke SLS+SKD Slovenska ljudska stranka (današnje SLS). Prvi predsednik stranke je bil Andrej Bajuk. Na državnozborskih volitvah leta 2000 je NSi dobila 8,66 odstotkov in z osmimi poslanci sestavljala opozicijo.
Na prvih volitvah v Evropski parlament leta 2004 je NSi dosegla 23,06 odstotka glasov in tako zmagala. Evropska poslanca sta postala Lojze Peterle in Ljudmila Novak. Istega leta je stranka na parlamentarnih volitvah dosegla 9,09 odstotka in sestavljala vlado. NSi je imela štiri ministrske resorje.
Andrej Bajuk, dotedanji predsednik, je konec septembra 2008 zaradi slabih rezultatov na državnozborskih volitvah vodstvu stranke ponudil svoj odstop.(21.9.2008) Andrej Bajuk ponudil odstop. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 23.9.2008. Stranka se namreč po neuradnih rezultatih štetja glasov ni uvrstila v državni zbor.
Na predčasnem volilnem kongresu 15. novembra 2008 je Andreja Bajuka zamenjala Ljudmila Novak, ki je ponovni mandat za vodenje NSi dobila še 11. decembra 2010 na volilnem kongresu v Kranju in 9. decembra 2012 na volilnem kongresu v Vipavi.
17. novembra 2019 se je k Novi Sloveniji pripojila stranka ReSET.
Na 14. kongresu Nove Slovenije, ki je 21. novembra 2020 zaradi epidemije koronavirusa potekal virtualno, je bil za predsednika kot edini kandidat izvoljen Matej Tonin. Na kongresu so se predstavili tudi kandidati za organe stranke, ki so bili voljeni po pošti v naslednjih dneh. Rezultate so razglasili 26. novembra 2020.
V Državnem zboru Republike Slovenije je prisotna: 3. državni zbor Republike Slovenije: 8 poslancev, 4. državni zbor Republike Slovenije: 9 poslancev, 6. državni zbor Republike Slovenije: 4 poslanci, 7. državni zbor Republike Slovenije: 5 poslancev, 8. državni zbor Republike Slovenije: 7 poslancev. 9. državni zbor Republike Slovenije: 8 poslancev
Dne 20. junija 2025 sta potekala izvršilni odbor in svet stranke, na katerem je bila sprejeta odločitev, da se jeseni ob rednem programskem izvede tudi izredni volilni kongres. Predsednik Matej Tonin je ob tem naznanil, da ne bo vnovič kandidiral za predsednika, saj da je čas za okrepitev in novo energijo. Odločitev je pojasnil z besedami, da »če imaš občutek, da vsi vozijo v drugo smer, potem si najverjetneje ti tisti, ki vozi v napačno.« Tonin je prav tako napovedal, da ne bo kandidiral za poslanca temveč bo nadaljeval z delom poslanca v Evropskem parlamentu, stranka se je odpovedala tudi novembra 2022 sprejetemu stališču, da z Janezom Janšo kot premierjem ne bi več sodelovali v vladi.
Za mesto predsednika sta se potegovala dva kandidata. Prvi je kandidaturo dne 1. avgusta najavil minister za infrastrukturo, poslanec Jernej Vrtovec, ki je dobil polno podporo kolegov iz poslanske skupine. Na novinarski konferenci je v ospredje prioritet postavil razvojno koalicijo, ki bo po njegovem mnenju brez izključevanja postavila antipod vladi Roberta Goloba. Drugi kandidat, ki se je javnosti predstavil 9. septembra, je Anton Harej, nekdanji sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in nekdanji podžupan Nove Gorice. Kot razliko med njim in protikandidatom je izpostavil zavzemanje za predvolilno koalicijo v slogu DEMOSa in kot potencialne partnerje navedel SDS ter Demokrate Anžeta Logarja. Kongres je potekal 13. septembra, za predsednika je bil izvoljen Jernej Vrtovec, ki je dobil 294 glasov delegatov, protikandidat Harej jih je prejel 48. V izvršilni odbor se je vrnila tudi Ljudmila Novak, nekdanja predsednica stranke.
Rezultati volitev Državnozborske volitve
Volitve Št. glasov % +/– Sedeži +/– Mesto Vlada 2000 93.247 8,66 5. 2004 88.073 9,09 0,43 1 4. 2008 35.774 3,40 6,69 9 8.– 2011 53.758 4,88 1,48 4 7. 2014 48.846 5,59 0,71 1 6. 2018 62.682 7,13 1,54 2 6. 2022 81.794 6,86 0,27 1 3. 2026 109.201 9,26 3,40 1 3.
Volitve v Državni zbor RS 2000 Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 15. oktobra 2000, je stranka osvojila 8,66 % oz. 93.247 glasov, kar ji je prineslo 8 poslanskih mest.
Volitve v Državni zbor RS 2004 Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3. oktobra 2004, je stranka osvojila 9,09 % oz. 88.073 glasov, kar ji je prineslo 9 poslanskih mest.
Volitve v Državni zbor RS 2008 Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 21. septembra 2008, je stranka osvojila 3,40 % oz. 35.774 glasov, s čimer je izpadla iz parlamenta. Neuspeh na volitvah je botroval odstopu predsednika stranke Andreja Bajuka, ki ga je nasledila Ljudmila Novak.
Volitve v Državni zbor RS 2011
Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, se je stranka vrnila v državni zbor in osvojila 4 poslanska mesta.RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo Po volitvah je sodelovala v vladi Janeza Janše. V skladu s koalicijsko pogodbo je dobila dva ministrska resorja.
Volitve v Državni zbor RS 2014
Stranka je na volitvah z 5,59 % glasov prejela 5 poslanskih mandatov.
Volitve v Državni zbor RS 2018
Stranka je na volitvah, ki so potekale 3. junija 2018, dosegla 7,13 % glasov in tako prejela 7 poslanskih mandatov.
Volitve v Državni zbor RS 2022
Nova Slovenija se je na volitve podala s sloganom Odločno naprej, v kampanji so pogosto izpostavljali uspehe njihovih ministrov v 14. vladi Republike Slovenije. Stranka je na volitvah postala tretja največja parlamentarna stranka; osvojili so 81.794 oz. 6,86 % glasov. S tem so število svojih poslanskih mest povišali na osem.
Volitve v Državni zbor RS 2026
sličica|Logotip zavezništva strank NSi, SLS in FOKUS|220px NSi se je na volitve podajala skupaj z zunajparlamentarnima strankama SLS in FOKUS Marka Lotriča, s katerima je tvorila predvolilno koalicijo. Novoizvoljeni predsednik Vrtovec se je sicer že 18. septembra, pet dni po izvolitvi, prvič sestal s predsednico SLS Tino Bregant. Oba sta izrazila naklonjenost povezovanju in izpostavila skupne vrednote, na področju ekonomske politike, povezovanje pa bi po njunem mnenju preprečilo drobljenje glasov na desni sredini, ki bi tako lažje imela »vpliv pri oblikovanju državotvorne politike.«
Predsedniki treh strank so sporazum o povezovanju podpisali 19. novembra 2025, sledili so tedni pogajanj in usklajevanj razdelitve okrajev. 15. januarja 2026 je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest. Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na sejah potrdila glavni odbor SLS in izvršilni odbor Fokusa, 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo. Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026, Vrtovec ga je opisal kot »dejanje, ki ga Slovenija pričakuje in ji daje upanje.«
Končna kandidatna lista je bila objavljena 10. februarja 2026, dan za tem pa so jo trije predsedniki vložili na DVK. V kvoti NSi kandidira 49 kandidatov, na listi ni nekdanjega predsednika Mateja Tonina, ki je bil junija 2024 izvoljen za evropskega poslanca. Predsednik Jernej Vrtovec kandidira v okraju Ajdovščina, na listi pa so bili tudi vsi preostali poslanci stranke v devetem sklicu državnega zbora; Iva Dimic (Logatec), Vida Čadonič Špelič (Novo mesto I), Janez Cigler Kralj (Ribnica), Jožef Horvat (Lendava), Janez Žakelj (Škofja Loka II), Franc Medic (Idrija) in Aleksander Reberšek (Žalec II). Slogan zavezništva za volitve je bil Skupaj v akcijo, v kampanji so poudarjali idejo razvojne koalicije.
Lokalne volitve Lokalne volitve 2018 Stranka je na lokalnih volitvah 2018 dobila 10 županov.
Lokalne volitve 2022 Na lokalnih volitvah 2022 so dobili 11 županov in 193 občinskih svetnikov. Župane iz vrst Nove Slovenije ali iz koalicije strank z NSi so dobili v občinah: Rogatec (Martin Mikolič), Sveti Tomaž (Mirko Cvetko), Vojnik (Branko Petre), Horjul (Janko Prebil), Sveta Trojica (David Klobasa), Zavrč (Slavko Pravdič), Kamnik (Matej Slapar), Žužemberk (Jože Papež), Gornji Petrovci (Franc Šlihthuber), Vransko (Nataša Juhart), Rečica ob Savinji (Majda Potočnik), Sodražica (Blaž Milavec) in Rogaška Slatina (Branko Kidrič).
Evropske volitve Volitve Št. glasov % +/– Sedeži +/– Mesto 2004 102.753 23,57 1. 2009 76.866 16,58 6,99 1 3. 2014 66.760 16,60 0,02 0 2. 2019 53.621 11,12 5,48 0 4. 2024 51.812 7,68 3,44 0 5.
Stranka se je na volitve podala na skupni listi NSi+SLS.
Mandatno obdobje2004–20092009–20142014–20192019–20242024–2029Lojze PeterleLjudmila NovakMatej Tonin Volitve v Evropski parlament 2004
Na prvih evropskih volitvah v Sloveniji je Nova Slovenija zmagala, dobila je 23,57 % glasov in osvojila dva mandata v Evropskem parlamentu. Izvoljena sta bila Lojze Peterle in Ljudmila Novak.
Lojze Peterle Ljudmila Novak Anton Kokalj Alenka Šverc Janez Vasle Maruša Novak Jernej Pavlin.
Volitve v Evropski parlament 2009
Na volitvah v Evropski parlament leta 2009 je stranka prejela 16,58 % glasov, za evropskega poslanca je bil izvoljen nosilec liste Lojze Peterle.
Lojze Peterle Ljudmila Novak Mojca Kucler Dolinar Anton Kokalj Alenka Šverc Klemen Žumer Ksenija Kraševec.
Volitve v Evropski parlament 2014
Na volitve se je Nova Slovenija podala na skupni listi s Slovensko ljudsko stranko. Naveza je prejela 16,60 % glasov in si tako priborila 2 poslanska mandata. Zasedla sta ju nosilec liste Lojze Peterle (NSi) in Franc Bogovič (SLS).
Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu:
Lojze Peterle Aleš Hojs Monika Kirbiš Rojs Anton Bebler Vida Čadonič Špelič Jakob Presečnik Ljudmila Novak Franc Bogovič.
Volitve v Evropski parlament 2019
Stranka se je odločila, da bo na volitvah nastopila s samostojno listo. Dalj časa se je ugibalo o tem, ali bo Lojze Peterle še vedno vodilni kandidat, a ga je na tem mestu zamenjala Ljudmila Novak.
Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu:
Ljudmila Novak – poslanka DZ RS Jožef Horvat – poslanec DZ RS Lojze Peterle – evropski poslanec Iva Dimic – poslanka DZ RS Mojca Erjavec – uradnica sveta EU in podjetnica Katja Berk Bevc – asistentka za blagovne znamke Franci Demšar – raziskovalec in nekdanji minister za obrambo