thumb|350px|Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo. Oblika in izvedba mostu sta odvisni od njegove razpetine, višine, vrste temeljnih tal in obremenitve, ki jo mora prenašati. Most v ožjem smislu je objekt, ki služi prehodu prometnice preko vodotoka z odprtino večjo ali enako 5,0 m.
Zgodovina mostogradnje v Sloveniji Prvi mostovi na območju današnje Slovenije so bili verjetno zgrajeni v času koliščarjev kot povezovalni mostovi med mostišči in kopnim. Ob izkopavanjih na Ljubljanskem barju pri Notranjih Goricah so arheologi našli ostanke mostišč. Tedanji prebivalci so v barjanska tla zabijali lesene kole in na njih gradili preproste lesene kolibe, ki so bile med seboj povezane z "mostnimi" konstrukcijami. Koliščarski most pri Notranjih Goricah je bil dolg okoli 400 metrov.
Zgodovinarji domnevajo, da so prvi mostovi na območju današnje Slovenije nastali na jantarski poti, ki je vodila v 1. tisočletju pr. n. št. od Baltika do Jadrana. O tem ni znanih najdb.
Za gradnjo mostov je pomembno obdobje Rimljanov, ki so imeli izvrstno cestno omrežje in na njih predvsem kamnite mostove v kombinaciji z lesom. Rimski mostovi so glede na najdbe stali čez Dravo pri Ptuju, čez Ljubljanico pri Vrhniki in Ljubljani in čez Savo v Črnučah. Slednji naj bi v dolžino meril okoli 300 metrov. Kamniti rimski most z ločno konstrukcijo, most čez Savo v soteski pri Zidanem Mostu, naj bi nastal že leta 290 pr. n. št. Nobeden od teh mostov se ni obdržal do današnjih dni, o njih pričajo le borni ostanki. thumb|Kamnit most preko Dragonje v Škrlinih
Večji in pomembnejši mostovi so se na Slovenskem gradili v 12. in 13. stoletju v srednjem veku. Mostovi so predstavljali vstopne točke v srednjeveška mesta, ki so bila običajno zgrajena ob večjih rekah. V Ljubljano se je tako prišlo preko dveh lesenih mostov: Spodnji most (na mestu današnjega Tromostovja) in Mesarski ali Zgornji most (na mestu današnjega Čevljarskega mostu). Srednjeveški gradovi so imeli v sklopu obrambnega sistema na vstopu v grad običajno zgrajen dvižni most, kakršnega srečamo na Bledu, v Predjami, Mokricah in drugje. Za najstarejši ohranjeni most v Sloveniji velja most imenovan Kamniti ali Kapucinski most v Škofji Loki. Med večje in zahtevnejše masivne mostove lahko štejemo še most čez Sočo v Kanalu zgrajen leta 1580, ki pa se ni ohranil.
Razvoj gospodarskih dejavnosti v 17. stoletju je pospešilo tudi gradnjo novih in izboljšanje obstoječih cestnih povezav. Največ kamnitih mostov je bilo tako zgrajenih na Primorskem in Notranjskem. Ker gre za izrazito trajen material, so se kamnite konstrukcije ohranile do danes. Med te mostove spadajo most čez Bistrico pri Ribnici na Dolenjskem iz leta 1665, most čez Rižano pri Dekanih iz leta 1682 in največji med njimi most čez Notranjsko Reko pri Premu iz leta 1694. Konec 18. in v začetku 19. stoletja je bilo na območju današnje Slovenije zgrajenih več mostov, poimenovanih Napoleonovi mostovi. thumb|left|Napoleonov most čez Nadižo v Podbeli (Breginjski kot)
Pomemben zgodovinski dokument, ki nam daje zelo natančno sliko stanja mostov na slovenskih tleh, so Jožefinski vojaški zemljevidi (1763–1787), ki na osnovi natančnih meritev in opisov, izdelanih predvsem v vojaške namene, posredujejo dragocene podatke o takratnih poteh, vodah in mostovih na njih (Slovenski mostovi I in II, Humar G., Kladnik B.).
Prvi večji in pomembnejši most v Sloveniji je bil leta 1842 zgrajen v centru Ljubljane. Dolga stoletja stalno dograjevani leseni in zelo prometni Spodnji ali Špitalski most (na mestu današnjega Tromostovja) je zamenjal nov kamniti most. Most z dvema lokoma in središčnim stebrom v Ljubljanici, stoji še danes kot osrednji most Tromostovja, ki mu je leta 1932 največji slovenski arhitekt Jože Plečnik dal dokončno obliko in podobo. Korenite spremembe v mostogradnji so na slovenskih tleh nastale sredi 19. stoletja, ko je Slovenijo prečkala Južna železnica (Borovniški viadukt, zgrajen med 1850 in 1856 med največjimi zidanimi železniškimi viadukti na svetu).(Slovenski mostovi I in II, Humar G., Kladnik B.)
V Sloveniji ni bilo veliko jeklenih mostov. V Ljubljani je bil leta 1867 zgrajen litoželezni most razpona 33 metrov. Most je nastal na mestu današnjega Čevljarskega mostu preko Ljubljanice. V prvih letih 20. stoletja so na naših tleh zrasli še štirje pomembni mostovi, ki danes predstavljajo spomenike tehnične dediščine na naših tleh. To so Zmajski most v Ljubljani zgrajen leta 1901, cestni most čez Idrijco pred železniško postajo v Mostu na Soči iz leta 1905 in kamniti železniški most čez Sočo v Solkanu iz leta 1905, ki je s svojim lokom razpona 85 metrov na prvem mestu med mostovi iz rezanega kamna na svetu.
Prehod iz 19. v 20. stoletje je, z izumom armiranega betona v gradbeništvu napovedal hiter razvoj. Predvsem gradnja železniški prog (bohinjske 1902-1906, južne železnice Dunaj-Trst) je pri gradnji mostov in tunelov prinesla vrsto tehničnih novosti. Tudi v Ljubljani je bila gradnja novih mostov intenzivna (1901 nastal Zmajski most, Šentjakobski most 1915).
Po 2. svetovni vojni je bila najprej na vrsti obnova poškodovanih in gradnja nadomestnih porušenih mostov, po letu 1960 pa se je z izgradnjo novih "avtomobilskih cest" pričela tudi gradnja prvih viaduktov (Peračica, Lešnica, Ljubenska grapa - vsi 1963, Završnica), mostovi čez Dravo na Ptuju (1959), v Mariboru (1963) itd. Nekaj zanimivih objektov je bilo zgrajenih tudi na novi cesti Ljubljana–Zagreb.
Z gradnjo avtocestnega sistema v Sloveniji (prvi odsek Vrhnika-Postojna odprt 1972) pa se je postavljanje zahtevnih mostov (viaduktov, nadvozov, podvozov, predorov) zelo razmahnilo. Tehnične rešitve, oblikovanje in umeščanje v prostor je bilo zelo raznoliko.
Razvrstitev Razvrstitev mostov se lahko izvede po različnih kriterijih. Najboljša možnost je po obliki in konstrukciji, materialu in teži.
Oblika in konstrukcija Obstaja nekaj glavnih vrst mostov: gredni most, konzolni most, obokan in ločni most, viseči most, most s poševnimi zategami in palični most.
Gredni mostovi (plošča, nosilci, škatle) Gredni mostovi so sistemi pri katerih je zgornja (razponska) konstrukcija (plošča, nosilec, škatla) ločena od podpor z ležišči. V Sloveniji je to najbolj pogosta oblika mostov. Po zasnovi so lahko prostoležeči, kontinuirni, okvirni (prekladna konstrukcija je monolitno ali z zglobom povezana s podporno konstrukcijo) ali konzolni gredni mostovi. Nosilni element je bodisi plošča, eden ali več nosilcev različnih oblik ( T, I nosilci, škatlasti nosilci). thumb|right|Kamnit obokan most v Podbočju na Dolenjskem
Konzolni most Konzolni most je most, zgrajen s konstrukcijami, ki štrlijo vodoravno v prostor in so podprte samo na enem koncu (imenovane konzole). Za majhne brvi so lahko konzole preprosti tramovi; vendar pa veliki konzolni mostovi, ki so zasnovani za cestni ali železniški promet, uporabljajo nosilce, zgrajene iz konstrukcijskega jekla, ali škatlaste nosilce, zgrajene iz prednapetega betona.
Konzolni most z jeklenimi nosilci je bil velik inženirski preboj, ko so ga prvič uvedli v prakso, saj se lahko razteza na razdaljah več kot 460 m in ga je mogoče lažje zgraditi na težkih križiščih, saj uporablja le malo ali nič podlage.
Obokani in ločni mostovi
To so predvsem stari kamniti ali opečni mostovi, narejeni iz enega ali več zaporednih obokov (svodov). Obok je torej usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma. Znan je bil Borovniški viadukt, 1850-1856 v času izgradnje najdaljša konstrukcija (561 m) na svetu za dvotirno železnico, na žalost med 2. svetovno vojno porušen. Danes stoji en steber in je zaščiten kot spomenik.
Ločni most je oblikovan podobno kot obok, ima pa zaradi svoje oblike (vitkosti) večjo nosilnost in manjšo porabo materiala. Razlikujejo se po tem, kje leži ločna konstrukcija: lok pod prekladno konstrukcijo ali nad prekladno konstrukcijo. Prvi armiranobetonski ločni most v Sloveniji je bil Zmajski most čez Ljubljanico 1900-1901 in je bil eden od največjih armiranobetonskih mostov v Evropi svojega časa.
Palični mostovi
thumb|Most čez Savo v Radečah Palični most se obnaša podobno kot prostoležeči gredni most le nosilec je posebne, iz palic sestavljene oblike. Oblike paličja so različne in so lahko pod ali nad voziščem. Na Slovenskem so pogosti jekleni železniški mostovi, najdemo pa še tudi manjše lesene palične konstrukcije.
Mostovi s poševnimi zategami
Gre za sistem pri katerem je zgornja gredna konstrukcija s pomočjo poševnih kablov – zateg - obešena na pilone. V Sloveniji sta dva taka mostova: most čez Ljubljanico na vzhodni ljubljanski avtocesti imenovan "harfa" ter Puhov most čez Dravo v Ptuju (slednji je kombinacija grednega sistema in sistema s poševnimi zategami ali z drugim imenom ekstradose). V svetu se s tako konstrukcijo ponašajo največji mostovi in so vse pogostejši (Viadukt Millau, Francija - Najvišja mostna konstrukcija na svetu, dolžina 2460 m, najdaljši razpon 342 m, širina vozišča 32 m, aerodinamični profil zaradi vetra, viadukt je visok 343 m, Most Vasco da Gama v Lizboni, najdaljši most v Evropi, dolg 12,4 km, dograjen 1998, najdaljši razpon je 420 m, temelji so na pilotih, ki so globoki tudi 85 m, itd.)
Viseči mostovi
thumb|right|Brv za pešce čez Sočo na poti do slapa Kozjak Viseči mostovi predstavljajo sistem pri katerem so osnovni nosilni sistem parabolični kabli, ki preko pilona in vešalk nosijo gredni nosilec, ki direktno prevzema obremenitve. Viseče mostove se uporablja ko je potrebno premostiti velike razpetine. Pri takšnih mostovih je potrebno zagotoviti stabilnost glede na veter in prometno obtežbo. Vozišča plošča se ne sme preveč premikati, zato mora biti težka ali toga ali oboje. Poznana je porušitev visečega mostu Tacoma Narrows v državi Washington, ZDA. Najdaljši viseči most na svetu Most Akaši-Kaikjo povezuje mesto Kobe na celini z otokom Awaji (Japonska), najbolj poznan je zagotovo Most Golden Gate v San Franciscu, med najstarejšimi pa je Brooklynski most v New Yorku odprt je bil 24. maja 1883.
Enostavni viseči mostovi so običajno brvi za pešce preko hudournih rek poznani tako v Alpah kot drugih gorstvih po svetu. Prekladna konstrukcija z lesenim pohodnim delom, je kar na visečih kablih. Prvi viseči mostovi so se pojavili v 15. stoletju v Tibetu.
Premični most Premični mostovi so zgrajeni tam, kjer ni mogoče zagotoviti križanja dveh prometnih poti z zadostno višino. Predvsem je to pomembno na plovnih rekah ali kanalih, da bi zagotovili nemoteno vožnjo ladjam. Plovbo omogočajo premični deli, ki se pri dvižnem mostu dvignejo, pri vrtljivem mostu pa zasukajo pravokotno na svojo običajno lego, pri potopnem mostu pa potopijo v vodo. Verjetno največ jih je na Nizozemskem, najbolj znan primer je Tower Bridge v Londonu, zanimiv primer je Kattwykbrücke v Hamburgu, kjer se dvigne celotna konstrukcija. miniatur|none|Premični most miniatur|none|Dvižni most miniatur|none|vzporedno pomični most
thumb|right|Začasni montažni most, ki služi ob gradnji
Plavajoči most (pontonski) V posebnih primerih (npr. ob naravnih nesrečah) postavijo zasilni pontonski most. Tega sestavlja vrsta plavajočih nosilcev, čez katere položijo plošče. Kot nosilci lahko služijo čolni, amfibijska vozila ali votle plošče. Na uporabnost močno vpliva vodostaj reke. Plavajoči mostovi se praviloma uporabljajo kot začasni mostovi za nadomestitev uničene infrastrukture (vojna, elementarni dogodki) vse do izgradnje novega mostu. Tipična uporaba je na vojaškem področju, če je infrastruktura uničena, ali pa tudi kot poskus pridobivanja prednosti pred sovražnikom.
Na Norveškem so nekateri plavajoči mostovi zgrajeni kot stalni. Na primer, 845 m dolg most Bergsöysund pri Kristiansundu. Podobne vrste je 1246 m dolg pontonski most kot del celotnega 1614 m dolgega Nordhordlandsbrua v bližini Bergna.
Material
Leseni most