Grad Brdo pri Kranju je najbolje vzdrževan renesančni dvorec v Sloveniji. Stoji zahodno od vasi Predoslje na Gorenjskem in je del protokolarnega posestva Brdo. Posestvo je spomenik državnega pomena. S središčem Kranja ga povezujeta mestni avtobusni progi št. 5 in 6, ki vozita mimo. S posestvom upravlja Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije.
Renesančni dvorec je dal na začetku 16. stoletja (1510) postaviti goriški deželni glavar in kranjski vicedom Jurij Egkh. Na lokaciji je že prej stal manjši dvorec iste rodbine. Pozneje so nadstropni dvorec s štirimi izstopajočimi vogalnimi stolpi in vmesnimi obodnimi trakti večkrat prezidavali. Pogosto je menjal lastnike. Sredi 18. stoletja je prešel v last baronov Zoisov. Bil je središče družinskega fidejkomisa vse do dvajsetih let 20. stoletja. Dotrajani dvorec brez opreme (Zoisi so jo odpeljali v Avstrijo ali razprodali) sta odkupila slovenska trgovca. Od leta 1935 je bil last kraljevega namestnika, kneza Pavla Karađorđevića. Uredil je dvorec s pomočjo dvornih arhitektov in ga na novo opremil. Po drugi svetovni vojni je popolnoma prenovljeni dvorec (arhitekt Vinko Glanz, 1960) postal druga slovenska rezidenca Josipa Broza Tita, za Vilo Bled. Bil je tudi Titova zadnja rezidenca, saj so ga od tu spomladi leta 1980 odpeljali v ljubljanski Klinični Center, kjer je kasneje umrl. Po osamosvojitvi Slovenije dvorec, pomožni objekti in park pretežno služijo protokolarnim potrebam Vlade Republike Slovenije. Dvorec je bil za tem večkrat delno prenovljen znotraj lupine arhitekta Glanza. Notranjostj je opremljena s stilnim pohištvom, preprogami, knjigami, slikami in kipi iz različnih obdobij. Kakovostna je zbirka kipov in slik Neodvisnih (slikarji: Zoran Didek, France Mihelič, France Pavlovec, Maksim Sedej; kiparji: Boris in Zdenko Kalin, Karel Putrih, Frančišek Smerdu; tudi Stojan Batič, Ivan Zajec in drugi). V parku so dodatni kipi različnih avtorjev. Več bronastih kipov so neutemeljeno odpeljali v muzej v Pivki. thumb|250px|Laboda na ribniku znotraj posestva
Leta 2001 je protokolarni objekt gostil vrhunsko srečanje med ameriškim predsednikom Georgeem W. Bushem in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Ob koncu leta 2007 je bila na lokaciji nekdanjih kasarn dograjena nova palača kongresnega centra (arhitekta Matija Bevk in Vasa Perović). Izjemno transparentna arhitektura je zleknjena med Zoisovo pristavo in obronki gozda ter blizu spodnjega ribnika. Špartanska oprema dvoran spominja na oblikovanje baltskih dežel. Velika dvorana centra (500 sedežev) je bila ključna za prvo in drugo predsedovanje Slovenije EU. Novo urejen je manjši vhodni objekt s trgovino spominkov.
Dvorcu Brdo pripada 496 ha zelenih površin, ki so urejene v park in namenjene kmetijski dejavnosti, predvsem pa gozdarstvu, gojitvi divjadi, in ribogojništvu. Na hipodromu je vzrejno središče za ameriške kasače. Gojeni gozdovi, ribniki in odprte površine imajo izjemno biotsko raznolikost. Park je delno degradiran z igriščem za golf ter z rastočim nogometnim centrom.
Sklici
Glej tudi seznam gradov v Sloveniji Pot okoli posestva Brdo Proces Brdo-Brioni
Zunanje povezave
Kronika - Iz zgodovine Brda pri Kranju
Brdo pri Kranju Kategorija:Slovenski protokolarni objekti Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1510 Kategorija:Predoslje