Anton Johann Haus, slovenski avstro-ogrski mornariški častnik in veliki admiral, * 13. junij 1851, Tolmin (po krstni knjigi 14. junija 1851), tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 8. februar 1917, Pulj tedaj Avstro-Ogrska.
Otroštvo in mladost Anton Haus je bil rojen v Tolminu, vendar njegova rodbina ni izvirala s Tolminskega. Antonov ded, Anton Haus starejši, se je namreč v Slovenj Gradec priselil v času vladavine cesarice Marije Terezije (v drugi polovici 18. stoletja), iz Spodnje Avstrije, območja ob reki Enns. Antonov oče, Josef Matthias Haus, rojen v Slovenj Gradcu, je sprva služboval kot upravnik na škofijskem posestvu v Šentandražu v Labotski dolini (nemško: Sankt Andrä), na današnjem avstrijskem Koroškem. Antonova mati Maria, rojena Walter, je izhajala iz stare šlezijske družine, ki se je iz Freiburga (danes Świebodzice na Poljskem) preselila v Olomouc na Češkem. Zaradi težkih družinskih življenskih razmer sta se Maria in njena sestra Mathilde preselili na Kranjsko, kjer sta našli delo pri kartuzijanih v Pleterjah. sličica|desno|Trenzev dvorec Draškovec pri Šentjerneju (okoli 1880) S Koroškega se je družina Haus preselila v Tolmin, kjer je oče Josef Matthias dobil zaposlitev kot graščinski oskrbnik. Antonov ded Anton Haus starejši je nekaj časa v Slovenj Gradcu opravljal naloge župana. Po nekajletnem življenju v Tolminu (in Antonovem rojstvu) se je družina ponovno preselila, tokrat v Belo krajino, na posestvo v Bubnjarcih pri Metliki (danes je ta vasica na hrvaški strani reke Kolpe). Tudi materina sestra Mathilde Trenz se je poročila na bližnje posestvo, tako da so njeni otroci imeli pogoste stike s svojimi bratranci in sestričnami. Družina Josefa Matthiasa Hausa je imela štiri otroke, od katerih je bil Anton tretji, imel je še brata in dve sestri. Sestra Antona Hausa je bila skladateljica Katharina von Escherich. Štirje Hausovi otroci (Mathilde, August, Anton in Katharina), so se družili s šestimi otroki svoje tete in njenega moža Ferdinanda Trenza. Z eno od Trenzevih hčera, svojo sestrično Anno, se je Anton Haus kasneje tudi poročil.
Oče Josef Matthias je umrl že leta 1859, ko je bil Anton star le osem let in je tedaj v Novem mestu obiskoval ljudsko šolo. Po smrti očeta je družina živela v hudem pomankanju, k sreči so mu šolanje omogočili materini sorodniki, tako da je prvih pet razredov srednje šole Anton Haus opravil v Novem mestu, šestega pa je prav tako z odliko končal v Ljubljani. Na petnajstletnega dečka, ki je že od malih nog kazal zanimanje za pomorstvo, je zagotovo vplivala tudi novica o avstrijski zmagi v pomorski bitki pri Visu, v kateri je šibkejša avstrijska mornarica pod poveljstvom Wilhelma von Tegetthoffa premagala večjo in tehnološko naprednejšo italijansko mornarico.
Usposabljanje Kot eden od najboljših dijakov ljubljanske gimnazije se je osemnajstletni Haus 1. novembra 1869 kot aspirant vpisal na cesarsko pomorsko vojaško akademijo v Trstu (k.u.k. Marine-Akademie), po končanem šolanju pa vstopil v avstrijsko cesarsko-kraljevo vojno mornarico (Kaiserliche und Königliche Kriegsmarine). S to svojo odločitvijo je tudi finančno razbremenil svojo družino, saj je med šolanjem za mornariškega kadeta država materialno poskrbela za namestitev, prehrano in obleko.
Med usposabljanjem je služil na fregati Bellona (1842), korveti SMS Minerva (1833) in korveti SMS Helgoland (1867). V letu 1871 je kratko služil na oklepni fregati SMS Habsburg (1865), nato pa na topniški ladji SMS Velebit. Kljub mladosti je Anton Haus svoje delo opravljal odgovorno in preudarno, zato je hitro napredoval. Koncem julija 1873 je v starosti dvaindvajsetih let postal praporščak linijske (bojne) ladje. Leta 1875 je opravil tečaj za topniškega častnika in naslednje leto postal navigacijski častnik na prenovljenem parniku Andreas Hofer. Leta 1879 je služboval na artilerijski šolski ladji SMS Dandolo (1858). Oktobra 1880 je začel enoletno služenje na oklepnici SMS Prinz Eugen (1862), ki je bila locirana v zalivu Boke Kotorske med t.i. ulcinjsko krizo, ko je kneževina Črna gora z vojaki zasedla mesto Ulcinj.
Pri opravljanju dolžnosti je prizadevnega in razgledanega mladega častnika (Haus je poleg slovenskega in nemškega jezika govoril tudi italijanščino, angleščino, portugalščino, francoščino, latinščino in grščino ter igral klavir), opazil sam poveljnik avstrijske eskadre v Kotorskem zalivu, kontraadmiral Alexander Eberan von Ebernhorst (1829–1914), dobri odnosi Antona Hausa s kontraadmiralom von Ebenhorstom pa so mu zagotovo koristili tudi kasneje, ko je von Ebenhorst postal namestnik vodje mornariške sekcije vojnega ministrstva na Dunaju in na tem položaju ostal do leta 1897. Po končanem služenju na SMS Prinz Eugen je bil koncem leta 1881 tridesetletni Haus, predvsem zaradi risarskih sposobnosti, imenovan za člana komisije za opis obale, s sedežem v Trstu, ki je pripravljala natančne zemljevide tedanje avstro-ogrske obale za potrebe vojne mornarice.
Maja naslednjega leta (po ustaljeni praksi v avstro-ogrski mornarici so bila napredovanja objavljena dvakrat letno, 1. maja in 1. novembra), je Haus napredoval v poročnika linijske ladje (Linienschiffsleutnant), opravil pa je tudi tečaj za torpede in ponovno začel službovati na morju, saj mu je bilo zaupano samostojno poveljstvo torpedovke. Med vajami v Fažanskem kanalu je njegova ladja zaradi napake krmarja sicer zadela in poškodovala drugo plovilo, vendar ta nesreča ni imel večjih posledic za Hausovo nadaljnjo kariero. 350px|desno|thumb|Reka s pristaniščem (1887) Leta 1885 so ga z nalogami navigacijskega častnika na krovu korvete SMS Frundsberg (1873) poslali na osemmesečno misijo proti Indiji, korveta se je v puljsko pristanišče vrnila aprila 1886. Septembra tega leta je Haus ponovno prevzel službo na kopnem, na Reki, na tamkajšnji cesarski pomorski akademiji je poučeval fiziografijo morja, za kar je bil leta 1890 odlikovan z vojaškim križem za zasluge. V tem času je napisal knjigo Osnove oceanografije in morske meteorologije (Grundzüge der Ozeanographie und maritimen Meteorologie), ki je izšla leta 1891.
Zasebno življenje Avgusta 1887 se je šestintridesetletni Haus poročil s svojo tridesetletno sestrično Anno Trenz, s katero sta se poznala že od otroštva. V zakonu so se jima rodili štirje sinovi. Leto dni po poroki se je zakoncema na Reki rodil najstarejši sin Otto, ki je postal zdravnik za pljučne bolezni. Drugi sin Walter se je rodil leta 1890, vendar je v starosti enajstih let umrl zaradi bolezni. Leta 1891 rojeni Leo je postal arhitekt, najmlajši sin pa je umrl leta 1897, kmalu po rojstvu. Hausovo zahtevno življenje na morju je kmalu vplivalo tudi na njegovo zdravje. Vse življenje je imel težave z revmatizmom, imel pa je tudi želodčne težave, za katerimi pa je trpel večinoma v času bivanja na kopnem. Po zapisih iz njegovega dnevnika so težave z želodcem minile takrat, ko je bil na ladji.
Kariera mornariškega častnika Haus je postal član posadke, ki je leta 1892 pod poveljstvom Moritz Sachsa von Hellenau (1844–1933) na korveti SMS Saida (1878) odplula na enaindvajsetmesečno potovanje (Pula - Suez - Bangkok - Poleo - Sydney - Melbourne - Aden - Suez - Kreta - Pula). Med plovbo so ga poleg občasnih zdravstvenih težav spremljali tudi občutki osamljenosti in družinske odtujenosti. Po vrnitvi je leta 1894 za kratek čas prevzel delo v pisarni mornariške sekcije vojnega ministrstva na Dunaju, nato pa je bil, še istega leta, imenovan za prvega častnika (Gesamtdetailoffizier) na zastareli topnjači SMS Narenta (udeleženki Bitke pri Visu). 250px|desno|thumb|Korveta SMS Saida Novembra 1894 je bil tedaj triinštiridesetletni Anton Haus povišan v čin kapitana korvete (Korvettenkapitän), v septembru naslednjega leta pa je postal prvi častnik na oklepnici SMS Tegetthoff (1878), ki ji je poveljeval že znani Moritz Sachs von Hellennau. Oklepnica je tedaj opravljala naloge na Jadranu, večinoma med arzenalom v Pulju in pomorsko bazo v Boki Kotorski, kjer je tedaj živela Hausova družina, tako da je lahko z njimi preživel nekaj prostega časa, vendar je še istega leta odplula na mednarodno misijo na Bližnjem vzhodu. SMS Tegetthoff se je v Pulj vrnila ravno pred vsakoletnimi poletnimi manevri, na katerih so preverjali bojno usposobljenost enot za primer oboroženega spopada. Poveljstvo nad manevri je prevzel kontraadmiral freiherr Hermann von Spaun (1833–1919), ki si za svojo admiralsko ladjo izbral prav SMS Tegetthoff. Anton Haus s kontraadmiralom nikakor ni našel skupnega jezika, zato je z olajšanjem pričakal konec vojaških vaj. Naslednje leto, v začetku novembra, je napredoval v čin kapitana fregate (Fregattenkapitän). 300px|levo|thumb|SMS Tegetthoff Junija 1898 je Haus na Dunaju prevzel naloge vodje druge sekcije tehničnega mornariškega sveta, vendar jih je opravljal le do začetka januarja 1900, ko je prevzel poveljstvo na korveti SMS Donau (1893). Na korveti je odplul proti Južni Ameriki, s pristanki v Argentini in Urugvaju. Iz Argentine so odpluli skozi Magellanov preliv proti južnemu Tihemu oceanu, z vmesnim postankom na jugu Čila in v glavnem mestu Santiago, vse do obal Peruja. Pluti bi morali proti severu, na obisk v ZDA, vendar je dunajska admiraliteta spremenila ukaze zaradi izbruha boksarske vstaje na Kitajskem. 2. januarja 1901 je prejel telegram z obvestilom o povišanju v čin kapitana linijske ladje (Linienschiffskapitän), obenem pa dodatno nalogo - obiske pomembnejših pristanišč med plovbo proti Kitajski, saj so obiski vojaških ladij v tujih pristaniščih imeli tudi diplomatsko vlogo, predstavljali so dunajski cesarski dvor, obenem pa so krepili odnose med državami. Na začetku marca je tako fregata pristala v Honoluluju, tedaj kraljevina Havaji, medtem pa je z Dunaja Haus prejel nova navodila. Ker sta se boksarska vstaja in diplomatska kriza na Kitajskem končali, je dobil nalogo prevzeti poveljstvo na oklepni križarki SMS Kaiserin und Königin Maria Theresia, ki je bila takrat na misiji na Daljnem vzhodu. Koncem aprila 1901 je SMS Donau priplula v Nagasaki na Japonskem, 8. maja pa se je Haus vkrcal na Kaiserin und Königin Maria Theresia. 300px|desno|thumb|SMS Kaiserin und Königin Maria Theresia
Nove zadolžitve in osebna kriza Ko je v drugi polovici junija 1901 s križarko priplul v Šanghaj na Kitajskem, je bil s telegramom obveščen o novi zadolžitvi - imenovanju za poveljnika celotnega avstro-ogrskega ladjevja v azijskih vodah. 6. septembra je prispel v Korejo, po kratkem postanku pa je že 9. septembra pristal v Vladivostoku v Rusiji, kjer ga je pričakal nov telegram, z zelo slabimi novicami o smrti njegovega enajstletnega sina Walterja. Tragična vest o sinovi smrti je zelo vplivala nanj in v povezavi z neugodnimi vremenskimi vplivi le še poslabšala njegovo zdravstveno stanje. Zdravstvenim problemom, s katerimi se je soočal že poprej, sta se tako pridružila še depresija in občutek nemoči, zaradi dejstva velike oddaljenosti od družine in predvsem od žene, ki bi v teh težkih časih zagotovo potrebovala njegovo pomoč, tolažbo in podporo. Koncem januarja 1902 je le prejel telegram z novico o njegovi zamenjavi na odgovornem položaju in navodila za vrnitev v domovino. Po dvaindvajsetih mesecih na morju se je 6. marca 1902 Anton Haus vrnil domov.
Admiralska kariera 150px|levo|thumb|Anton Haus v admiralski uniformi