desno|sličica|280x280_pik|Gorski Karabah Gorski Karabah je območje v Zakavkazju, ki pokriva jugovzhodni del gorovja Mali Kavkaz. Je del širšega območja Karabaha, ki obsega območje med Ravnim Karabahom in Sjunikom. Deželo večinoma pokrivajo gore in gozdovi.
Gorski Karabah je sporno ozemlje, mednarodno priznano kot del Azerbajdžana, čeprav so od konca prve vojne v Gorskem Karabahu med Armenijo in Azerbajdžanom leta 1994 do dejanske razpustitve Republike Arcah (znane tudi kot Gorskokarabaška republika) januarja 2024 večino njegovega ozemlja nadzorovali etnični Armenci. Predstavniki obeh strani so ob posredovanju Minske skupine OVSE imeli številne mirovne pogovore glede spornega statusa regije, vendar brez zaključkov. Večinsko armensko prebivalstvo se je zavzemalo včasih za neodvisnost Arcaha od obeh držav, včasih pa za združitev z Armenijo.
Regija se običajno enači z administrativnimi mejami nekdanje sovjetske Gorskokarabaške avtonomne oblasti. Obsega 4400 km2; zgodovinski obseg regije pa znaša okoli 8223 km2.Robert H. Hewsen.
27. septembra 2020 je z azerbajdžansko ofenzivo v Gorskem Karabahu na okoliških ozemljih izbruhnila nova vojna. Azerbajdžan je med vojno dosegel pomembne uspehe, saj je ponovno zasedel v prejšnjem spopadu okupirana ozemlja okoli Gorskega Karabaha in zavzel eno tretjino Gorskega Karabaha samega, vključno s Šušo in Hadrutom. Vojna se je končala 10. novembra 2020, ko so Azerbajdžan, Armenija in Rusija podpisali tristranski sporazum o prekinitvi sovražnosti, po katerem so se vsa preostala zasedena ozemlja, ki obdajajo Gorski Karabah, uradno vrnila pod nadzor Azerbajdžana. Republika Arcah je postala izolirana in okrnjena državna tvorba, ki jo je z Armenijo po septembru 2022 povezoval samo še Lačinski koridor, ozek pas s cesto pod ruskim nadzorom.
19. septembra 2023 je Azerbajdžan po večmesečni blokadi začel nov obsežen vojaški vpad v Gorski Karabah. Arcaške sile so se hitro razsule in prišlo je do zmage Azerbajdžana, do razpada republike Arcah,https://www.msn.com/en-us/news/world/separatist-government-of-nagorno-karabakh-says-it-will-dissolve-itself-by-january-2024/ar-AA1hnp2b?ocid=spr_news do eksodusa skoraj celotnega armenskega prebivalstva iz področja in do vdora azerbajdžanske vojske v nekdanjo prestolnico Arcaha, Stepanakert (Hankendi). Predsednik Arcaha je 28. septembra podpisal odlok, s katerim se je Republika Arcah 1. januarja 2024 uradno ukinila.
Imenoslovje desno|sličica|250x250_pik| Satelitska fotografija iz junija 2001 z zasneženim Malim Kavkazom južno od Visokega Kavkaza. Okoli leta 1800 je obstajal Karabaški kanat s sedežem na jugovzhodnem delu Malega Kavkaza. Razširil se je proti vzhodu v nižine, od tod tudi ime Gorski (Nagornyj) Karabah za zahodni del. Ime Karabah verjetno izhaja iz turške besede kara – črn in perzijske bag – vrt, torej »črni vrt«. Po drugi hipotezi, ki jo je predložil armenski zgodovinar B. Ulubabjan, pa je ime turško-armenskega izvora in izhaja iz Łara Bałk – »Veliki Bagk« (po imenu vzhodnega armenskega kraljestva Ktiš-Bagk).
Ime za Gorski Karabah v ruščini je Нагорный Карабах ( – ruski pridevnik pomeni "gorat", "gorski"), v azerbajdžanščini Dağlıq Qarabağ ( – gorski) ali Yuxarı Qarabağ (yuxarı – zgornji), v armenščini pa Լեռնային Ղարաբաղ (Lernajin Garabag).
V različnih lokalnih jezikih je najti izraze, ki pomenijo "gorski/gorati Karabah" ali "gorski črni vrt". V armenščini se je ime v tej obliki uveljavilo šele z uradnim imenovanjem Gorskokarabaške avtonomne oblasti v času Sovjetske zveze. Armenci, ki živijo na tem območju, ga pogosto imenujejo Arcah () po deseti provinci starodavnega Armenskega kraljestva. Urartski napisi (9.–7. stol. pr. n. št.) uporabljajo za področje ime i. Starogrški viri so območje imenovali .Strabon (ed. H.C. Hamilton, Esq., W. Falconer, M.A.) .
Zgodovina Antika in zgodnji srednji vek levo|sličica|200x200_pik| Samostan Amaras, ki ga je v 4. stoletju ustanovil sveti Gregor I. Razsvetitelj. V 5. stoletju je Mesrop Maštoc, izumitelj armenske abecede, v Amarasu ustanovil prvo šolo, ki je uporabljala njegovo pisavo. John Noble, Michael Kohn, Danielle Systermans. sličica|200x200_pik| Samostan v Gandzasarju je dala zgraditi hiša Kačen in dokončala leta 1238 Gorski Karabah spada med dežele, ki so jih zasedala ljudstva, sodobnim arheologom znana kot kultura Kura-Aras - imenovana po rekah Kura in Aras, med katerima so živeli.
Staro prebivalstvo regije so sestavljala različna avtohtona lokalna in selitvena plemena, ki večinoma niso bila indoevropskega izvora. Po prevladujoči zahodni teoriji so se ti domorodci poročali z Armenci, ki so v regijo prišli po njeni vključitvi v Armenijo v 2. ali morda še prej, to je v 4. stoletju pr. n. št.Hewsen, Robert H. Armenia: a Historical Atlas. Drugi učenjaki domnevajo, da so se Armenci v regiji naselili že v 7. stoletju pr. n. št.
Okoli leta 180 pr. n. št. je Arcah postal ena od 15 provinc Armenskega kraljestva in je tako ostal do 4. stoletja.Hewsen, Robert H. "The Kingdom of Artsakh", in T. Samuelian & M. Stone, eds. Arcah je formalno bil provinca (nahang), vendar se je verjetno sam oklical za kneževino. Druge teorije menijo, da je bil Arcah kraljeva dežela, ki je neposredno pripadala armenskemu kralju.Hewsen Armenski kralj Tigran Veliki (vladal od leta 95 do 55 pr. n. št.) je v Arcahu ustanovil eno od štirih mest, imenovanih "Tigranakert" po sebi. Ruševine starodavnega Tigranakerta, ki je 50 km severovzhodno od Stepanakerta, preučuje skupina mednarodnih znanstvenikov.
Leta 387 AD, po razdelitvi Armenije med Rimsko cesarstvo in sasanidsko Perzijo, sta armenski provinci Arcah in Utik postali del sasanidske satrapije z imenom Kavkaška Albanija, ki je nato prišla pod močan armenski verski in kulturni vpliv. Takrat so v Arcahu in Utiku živeli Armenci in več armeniziranih plemen.
Armenska kultura in civilizacija sta cveteli v Gorskem Karabahu zgodnjega srednjega veka. V 5. stoletju so na ozemlju dandanašnjega Gorskega Karabaha v samostanu Amaras odprli prvo armensko šolo, s prizadevanji sv. Mesropa Maštotsa, izumitelja armenske abecede.Viviano, Frank. Sveti Mesrop je bil zelo dejaven pri evangelizaciji Arcaha in Utika. Mesrop Maštoc je obiskal Arcah in Utik, trikrat, na koncu pa je prišel vse do poganskih ozemlj ob vznožju Velikega Kavkaza.Movses Kalankatuatsi. Armenski jezikoslovec in slovničar Stefanos Sjunetsi iz 7. stoletja je navedel, da imajo Armenci v Arcahu svoje narečje, in spodbujal bralce svojih del, naj se ga naučijo.Н.
Visoki srednji vek Okoli sredine 7. stoletja so med muslimanskim osvajanjem Perzije v deželo vdrli muslimanski Arabci. Kasneje so ji vladali lokalni guvernerji, ki jih je potrdil kalifat. Po nekaterih virih se je leta 821 armenski The Cambridge History of Iran . princ Sahl Smbatian v Arcahu začel z uporom in ustanovil hišo Kačen, ki je Arcahu kot kneževini vladala do začetka 19. stoletja.Robert H. Hewsen, Armenia: A Historical Atlas. Po drugih virih je bil Sahl Smbatian »iz kraljeve družine Zamirhakan« in je v letih 837–838 dosegel suverenost nad Armenijo, Gruzijo in Albanijo. Ime "Kačen" izvira iz armenske besede "Kač", kar pomeni "križ".Christopher Walker. Do leta 1000 je hiša Kačen razglasila kraljestvo Arcah, ki ji je kot prvi vladal Ivan Seneherib. Hewsen, Robert H. "The Kingdom of Artsakh", in T. Samuelian & M. Stone, eds. Sprva je Dizak v južnem Arcahu prav tako oblikoval kraljestvo, ki so mu vladali potomci najzgodnejših kraljev Kavkaške Albanije iz starodavne hiše Aranšahik. Leta 1261, potem ko se je hči zadnjega kralja Dizaka poročila s kraljem Arcaha, armenskim Arḡūn Āqā — Encyclopædia Iranica. princem Hasanom Džalal Dolom, sta se državi združili v eno armensko kneževino Kačen. Arcah je odtlej obstajal kot de facto neodvisna kneževina.
Pozni srednji vek sličica|250x250_pik| Trdnjava Šuša, ki jo je v 18. stoletju zgradil vladar Karabaškega kanata Panah Ali Khan levo|sličica|282x282_pik| Napol neodvisnih <i id="mwAR8">pet kneževin</i> (armensko: Խամսայի Մելիքություններ) Karabaha (Gyulistan, Jraberd, Kačen, Varanda in Dizak), ki se na splošno šteje za zadnji ostanek armenske državnosti (15.–19. stoletje).Robert H. Hewsen. V 15. stoletju je bilo ozemlje Karabaha del držav, ki so jim pozneje vladale turške plemenske konfederacije Kara Kojunlu in Ak Kojunlu. Po besedah Abu Bakra Tihranija je v obdobju Džahan Šaha (1438–1468) vladar Kara Kojunluja, Piri beg Karamanli, guverner Karabaha. Vendar pa je po besedah Roberta H. Hewsena turkomanski gospodar Jahan Shah (1437–67) guvernerstvo nad Gorskim Karabahom dodelil lokalnim armenskim knezom, kar je omogočilo nastanek domačega armenskega vodstva. Izhajalo je iz petih plemiških družin, ki so jih vodili knezi z nazivom melik.Robert H. Hewsen, Armenia: A Historical Atlas. Te dinastije so predstavljale veje prejšnje hiše Kačen in so bile potomci srednjeveških kraljev Arcaha. Njihove dežele so pogosto imenovali država Kamsa (pet v arabščini). V listini (2. junija 1799) cesarja Pavla I. z naslovom "O njihovem sprejemu pod rusko krono, dodelitvi zemlje, pravicah in privilegijih" je bilo zabeležena krščanska dediščina regije Karabah in da so vsi njeni podaniki bili sprejeti pod rusko suverenost. Vendar pa je po besedah Roberta Hewsena Rusko cesarstvo priznalo petih knezom na njihovem področju z listino cesarja Pavla I. z dne 2. junija 1799 priznalo status suverenosti.Robert H. Hewsen.
Iranski kralj Nader Šah je armenskim melikom podelil vrhovno poveljstvo nad sosednjimi armenskimi kneževinami in muslimanskimi kani na Kavkazu v zameno za zmage melikov nad prodirajočimi osmanskimi Turki v dvajsetih letih 17. stoletja.Walker, Christopher J. Armenia: Survival of a Nation. Tem petim kneževinam Raffi, The History of Karabagh's Meliks, Vienna, 1906, in Armenian In English, Raffi, The Five Melikdoms of Karabagh translated by Ara Stepan Melkonian, Garod Books Ltd. 2010, London. v Karabahu so vladale armenske družine, ki jim je bil dodeljen naziv Melik (knez):
Kneževina Gulistan – pod vodstvom družine Melik-Beglarian Kneževina Jraberd – pod vodstvom družine Melik-Izrael Kneževina Kačen – pod vodstvom družine Hasan-Jalalian Kneževina Varanda – pod vodstvom družine Melik-Shahnazarian Kneževina Dizak''' – pod vodstvom družine Melik-Avanian
Od leta 1501 do 1736, v času obstoja Safavidskega cesarstva, je provinco Karabah vodila dinastija Zijadolu Qajar, dokler Nader Šah ni prevzel Karabaha izpod njihove oblasti. Armenski meliki so ohranili popoln nadzor nad regijo do sredine 18. stoletja] V zgodnjem 18. stoletju je iranski Nader Šah Karabah odvzel izpod nadzora Ganja kanov v kazen za njihovo podporo Safavidom in ga dal pod lastno upravo Abbas-gulu Aga Bakikhanov. Sredi 18. stoletja, ker so melike notranji konflikti med seboj oslabili, je nastal Karabaški kanat. eden največjih kanatov pod iransko suverenostjo, je vodil Panah-Ali kan Javanšir. Za okrepitev moči karabaškega kanata je karabaški kan Panah-Ali kan Džavanšir leta 1751 zgradil » trdnjavo Panahabad (danes Šuša)«. V tem času so Otuziki, Javanshir, Kebirli in druga turška plemena predstavljala večino celotnega prebivalstva.
Moderna doba sličica| Palača nekdanjega vladarja (kana) Šuše . Povzeto po razglednici s konca 19. – začetka 20. stoletja. levo|sličica|300x300_pik| Posledice pokola v Šuši : armenska polovica Šuše, ki so jo uničile azerbajdžanske oborožene sile leta 1920, z oskrunjeno armensko katedralo Svetega Odrešenika v ozadju.