thumb|150px|Prometni policist.
Policíst (ž. policístka) je pooblaščeni pripadnik enot policije. Policisti so med drugim odgovorni za vzdrževanje javnega reda in miru, preprečevanje kriminala in ob zaposlitvi zaprisežejo policijsko zaobljubo. Generalna skupščina OZN je leta 1979 sprejela tudi svetovni policijski kodeks, moralno navodilo v osmih členih, ki govori o obnašanju uslužbencev, odgovornih za uporabo zakonov. V času do 2. svetovne vojne so bili na ozemlju današnje Slovenije policisti znani kot orožniki (tudi žandarji). V času Avstro-Ogrske so orožniki pod ovratnikom nosili značilni kovinski vložek, na katerem je bila zapisana službena številka. Vložek je imel obliko rogljiča, zato se je orožnikov na Slovenskem oprijel tudi pogovorni izraz kifeljc, ki se je obdržal še v obdobju Kraljevine SHS, čeprav uniforma ni več vsebovala kovinskega polkrožnega vratnega vložka. (Izraz se je v šegavem, občasno tudi slabšalnem smislu ohranil do danes.) Po 2. svetovni vojni se je na območju Jugoslavije kot organ za javno in državno varnost formirala milica, pripadnik njenih enot pa je bil miličnik. Ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je vladna organizacija spremenila ime iz milice v policijo, s tem je njen pripadnik uradno postal policist. Pogovorno se v slovenskem jeziku zanj uporablja več izrazov.
Formalno izobraževanje in trening na ustrezni inštituciji sta pogoj za pridobitev tega poklica v veliki večini držav. V Sloveniji se bodoči policisti šolajo na Policijski akademiji, ki je del slovenske policije. Trenutno se bodoči policisti šolajo na višji policijski šoli v Tacnu. To je dvoletni program, po katerem študent dobi naziv Policist. Med šolanjem so napoteni na prakso na Policijske Postaje v bližini njihovega prebivališča. Med prakso študent spozna delo na PP nima pa še nobenih pooblastil in tudi še ne orožja.
Etimologija
Beseda policija izvira iz latinske besede »politia«, ki pomeni vladavina, kasneje pa je pomenila državna administracija. Policisti imajo pooblastila vlade za vzdrževanje zakona, ki ga sprejme vlada. V 51. členu spisov »The Federalist Papers« je James Madison napisal: »če bi ljudje bili angeli, nobena vlada ne bi bila potrebna«. Te besede veljajo za tiste, ki služijo vladi vključno s policijo.
Splošen naziv za to funkcijo je policist, ki vzdržuje red in mir oziroma policist miru. Šerif je po navadi najvišji policist v okraju. Oseba, ki nadomešča šerifa, se imenuje namestnik. Pogosto ime za policista je »cop« ali »copper« ti besedi izvirata iz Velike Britanije in pomenita nekoga, ki ulovi. Pogosti mit za besedo »copper« je, da se nanaša na policistove gumbe, ki so po navadi narejeni iz bakra (copper). Beseda »cop« izvira iz gelščine in ima podoben pomen kot besede zaščitnik, vodja, šef. Besedi zvenita zelo podobno in imata podoben pomen. Izraz »county mountie« je uporabljen specifično v referenci s podeželsko policijo v Združenih Državah Amerike. Izraz »mountie« se nanaša na policista na konju.
Ko so izbirali ime za 110. kemijski element, so mislili izbrati ime »politzium« (nem. policija), ker je številka 110 v Nemčiji številka za policijo, kjer so ta element tudi prvič sintetizirali.Element of the week: darmstadtium - What do ununnilium, wixhausium and politzium share in common?
Naloge in funkcije
Odgovornosti policista so različne in se lahko razlikujejo znotraj enega političnega konteksta do drugega. Tipične naloge se nanašajo na ohranjanje miru, vzdrževanje zakona, varovanje ljudi in premoženja ter za preiskovanje kaznivih dejanj. Od policistov se pričakuje, da se odzovejo na različne situacije, ki se lahko pojavijo, medtem ko so v službi. Pravila in smernice narekujejo, kako se naj policisti obnašajo v skupnosti in v mnogih kontekstih določajo o tem kako so uniformirani policisti oblečeni. V nekaterih državah pravila in postopki narekujejo, da je policist dolžan sodelovati v kazenskem dogodku tudi, če ni na dolžnosti. V mnogih državah imajo policisti tudi, če niso na dolžnosti, policijska pooblastila.
V večini zahodnih pravnih sistemov je glavna naloga policije, da vzdržuje red, ohranja mir z nadzorom javnosti in posledično naznanitev in prijetje osumljencev, ki kršijo zakon. Prav tako odvračajo zločine z visokim ugledom policijskega dela. Večina policijskih sil ima preiskovalne zmogljivosti. Policija ima zakonska pooblastila, da aretira in zadrži osebe, običajno to pooblastilo dobijo od sodnikov. Policisti se odzivajo tudi na klice v sili, skupaj z rutinskimi policijskimi komunikacijami.
Policija je pogosto uporabljena kot storitev v sili, ki lahko zagotovi javno varnost na velikih zborovanjih, pri nesrečah, pri iskanju in reševanju in v nesrečah v cestnem prometu. Za zagotovitev hitrega odziva v nujnih primerih, policija pogosto uskladi svoje delovanje z gasilci in reševalci. V nekaterih državah posamezniki služijo kot policisti in gasilci hkrati (kar ustvarja vlogo požarne policije). V mnogih državah je enotna telefonska številka storitev, ki omogoča, policiji, gasilcem ali reševalcem odzive v sili. Nekatere države, kot je Velika Britanija imajo predpisan ukazni postopek, za uporabo policije v večjih nesrečah ali drugih primerih. Ukazna struktura zlat, srebrni in bronasti je sistem, ki je nastavljen tako, da izboljša komunikacijo med terenskim policistom in kontrolno sobo. Običajno je bronasti nadrejeni poveljnik policist na terenu, ki usklajuje središče izrednih razmer, srebrni poveljnik je nameščen v »nadzorni sobi za incident« postavljen je za izboljšanje komunikacije s prizoriščem in zlat poveljnik je v kontrolni sobi in ima nadzor nad celotnim dogajanjem.
Policisti so odgovorni za prijetje prestopnikov z izdajanjem pozivov, ki lahko povzročijo naložitev glob, zlasti za kršitve prometnih pravil. Izvrševanje prometne kontrole je pogosto in učinkovito dosežena s policistom na motorju. Ti policisti svojemu motorju pravijo preprosto motor. Policisti so usposobljeni pomagat osebam v stiski, kot na primer ljudem, ki se jim pokvari vozilo kakor tudi ljudem, ki potrebujejo medicinsko pomoč. Po navadi so usposobljeni v prvi pomoči in oživljanju. Obstajajo tudi nadzorniki parkov, ki imajo policijska pooblastila in vzdržujejo zakon v nacionalnih parkih, rekreacijskih območjih in drugih divjinah v državi, vojaška policija pa vzdržuje zakon v vojski.
Pogoji za vstop v policijo in napredovanje V večini držav morajo kandidati, ki se želijo priključiti policiji, opraviti formalno izobraževanje. Večina ljudi, ki se pridružijo policiji ima srednješolsko izobrazbo. V odgovor na to, so policije razvile »hiter« program, s katerim imajo tisti z univerzitetno izobrazbo, dve do tri leta za napredovanje v višji rang (policisti ki delajo v preiskovalnih oddelkih imajo le drugačne dolžnosti in ni nujno da imajo višji rang od policistov v civilu). V policiji so zaposleni tudi tistih ki imajo izkušnje iz vojske in varovanja. V Združenih državah Amerike lahko vsaka zvezna država predpiše svoje standarde sprejetja glede starosti, izobrazbe, kazenske evidence in fizične kondicije. V drugih državah lahko te standarde določi lokalna policija. Vsaka lokalna policijska agencija ima svoje različne zahteve.
Napredovanje ni samodejno, in po navadi zahteva od kandidata, da opravi zdravniški pregled, intervju in ostale izbirne postopke. Napredovanje po navadi vključuje povišanje plače po drugi strani pa prinaša povišanje odgovornosti, predvsem pa povečanje administracije. Glede napredovanja ni nobenih negativnih posledic, kajti policisti z veliko delavnimi izkušnjami so cenjeni. Odvisno od posamezne agencije, ampak na splošno po končanem dve letnem služenju, se policisti lahko prijavijo za posebne položaje, kot na primer detektiv, policist vodnik psa, policist na konju, policist motorist, policist na plovilu ali policist s strelnim orožjem (v državah, kjer policija ni rutinsko oborožena).
V nekaterih državah, na primer v Singapurju, se v vrstah policije dopolnjuje preko podobnega vpoklica kot v državno službo v vojski. Kvalifikacije se lahko sprostijo/omilijo ali zvišajo glede na mešanico kandidatov. Na primer v Singapurju se kandidati soočajo s strožjimi fizičnimi zahtevami za vid,imajo pa manj stroge akademske zahteve. Nekateri policisti se pridružijo kot prostovoljci, preko različnih zahtev usposobljenosti. Plača V nekaterih družbah so policisti plačani dobro, v primerjavi z ostalimi poklici, njihovo plačilo je odvisno od ranga in koliko let že opravljajo ta poklic. V Združenih državah Amerike je povprečna letna plača policista v letu 2008 znašala 52 810 $ (46 927 €). V Združenem kraljestvu pa je bila med letoma 2011-12 povprečna letna plača policista 40 402 £ (51 179 €).
Nevarnosti na delovnem mestu Smrti na dolžnosti Smrt na dolžnosti je smrt, ki nastopi, ko policist oziroma policistka opravlja svoje dolžnosti. Čeprav imajo povišano nevarnost, da so žrtve umora, največ policistov še vedno umre v prometnih nesrečah. Pogosteje so vpleteni v prometne nesreče zaradi časa, ki ga preživljajo v patruljah, usmerjanju prometa, dela ob policijskem avtu, ki stoji ob ali na cesti in v nevarnih zasledovanjih. V letu 2005 je bilo v Združenih državah Amerike zabeleženih 156 smrti na dolžnosti, od tega je bilo 44 % napadov na policiste, 35 % povezanih z avtomobili (od tega le 3 % smrti v povezavi z nevarnimi zasledovanji) ter smrti od drugih dejavnikov (srčni napad med aretacijo, zasledovanji, s padcem iz višine med zasledovanji, streljanem in podobno) See also 2011 figures.
Policisti, ki umrejo na dolžnosti, še posebej tisti, katere ubijejo osumljenci ali v nesrečah, imajo velike pogrebe, ki se jih udeleži veliko število policistov. Njihove družine imajo pravico dobiti posebne pokojnine. Imena padlih policistov dajo pogosto na javne nagrobnike, kot na primer »National Law Enforcement Officers Memorial« v Združenih državah Amerike, »National Police Memorial« v Združenem kraljestvu in »Scottish Police Memorial« v Škotski šoli za policiste.
V Združenem Kraljestvu je v 10 letih od aprila 2000 bilo 143 smrti na dolžnosti. Od tega je bilo 54 smrtnih nesreč na cesti, ko so se vozli na oziroma iz delovnega mesta, 46 smrti na cestah, ko so bili na dolžnosti, 23 smrti od naravnih dejavnikov na dolžnosti, 15 smrti je bilo povzročenih od kaznivih dejanj in 5 v drugih nesrečah. V Veliki Britaniji policisti po navadi nimajo pištole, policisti v severni Irski pa so rutinsko oboroženi.
Policija v Singapurju je zabeležila le 100 smrti v 21. stoletju in na Novi Zelandiji je bilo ubitih le 28 policistov od leta 1890. Stres na delovnem mestu Pokazatelji
Stres, ki je povezan z dnevnimi opravili policista, je dokumentiran in razviden iz nekaterih statističnih podatkov. Raziskovalci običajno uporabljajo samomorilska, ločitvena in alkoholizemska merila za ključne pokazatelje stresa v skupini ljudi. Ti trije faktorji nam v večini primerov pokažejo jasno zgodbo policista, ki je pod stresom, kot na primer: