Orehek je naselje v Občini Postojna.
V bližini je veliko studencev in kraških pojavov, kot primer kraški izvir Karantana (Korotanščice), ki se kmalu izliva v Podnanoščico. Poleg tega pa še kar nekaj jam: jama Brlovka, Žegnana jama, Pivka jama Želetova jama, vodna jama Mohorica, brezno v Črmeliški ogradi, jama v Lozi.
Zgodovina V Žegnani jami so našli srednjeveško keramiko. Po ustnem izročilu naj bi se tja zatekali vaščani med turškimi napadi.
V jami v Lozi so našli paleolitske kulturne ostanke.
Orehovški grad Orehovški grad je leta 1584 dal zgraditi grof Ahacij Thurn. V začetku 17. stoletja je tedanji lastnik, dvorni kancler v Gradcu Rafael Caraduzzi, dosegel ustanovitev selskega sodišča na tem območju. Od sredine 17. stoletja pa vse do leta 1809 je bil grad v lasti plemiške družine Rossetti iz Ferrare, nato pa je ostal v posesti domače rodbine Dolenc z Razdrtega vse do razlastitve leta 1948.
Do danes se je ohranil vzhodni grajski stolp s kaščo ter posamezni deli nekdanjega obzidja. Ob gradu stoji stara votla lipa, ki jo je v svojih delih upodobil že Valvasor.
Narodnoosvobodilni boj Med narodnoosvobodilnim bojem so se v širši okolici večkrat zadrževale različne partizanske enote, ki so občasno vstopale tudi v vas. Med letoma 1944 in koncem vojne je bil tam sedež KNOO. Po tem ko je patrulja VDV v kraju zajela in usmrtila dva nemška vojaka, so okupacijske oblasti 23. aprila 1944 odpeljale več domačinov; štiri so odpeljali v Trst, kjer so jih usmrtili z obešanjem. Proti koncu vojne, 29. aprila 1945, je vas doseglo več granat, ko so nemške enote iz Sežane obstreljevale cesto Prestranek–Hruševje.
Cerkvi Gotska cerkev sv. Florjana ima prezbiterij z rebrastim obokom, ki izvira iz začetka 16. stoletja, medtem ko je bila ladja pozneje barokizirana. V notranjosti so ohranjeni kakovostni oltarji iz 18. stoletja, zvonik pa je v preteklosti v času turških vpadov služil tudi obrambnim namenom. Zvonik je bil preurejen leta 1672, kar potrjuje v kamen vklesana letnica. Pevski kor so dodali leta 1828, župnija pri cerkvi pa je bila ustanovljena leta 1947. Zvonik je prislonjen k levi strani pročelja in ima več gotskih strelnih lin, ki so bile že omenjene. V najvišjem nadstropju se odpira s kamnitimi triforami. Zaradi nekdanje obrambne vloge so vrata v zvoniku obokana in nenavadno majhnih mer, nekoliko večja pa sta gotska portala, vzidana v stransko steno ladje; šilasti portal v južni steni je bil pozneje zazidan. Stene prezbiterija, ki ga obkroža profiliran kamnit talni zidec, prebijata dve kamniti okni s šilastim lokom.
Za velikim poznobaročnim stebrnim oltarjem sv. Florijana je v niši vklesana letnica 1626. V osrednji oltarni niši je slika sv. Florijana, delo slikarja Andreja Herrleina s konca 18. stoletja, ob njej pa stojita kipa sv. Petra in sv. Pavla. Na desni strani se nahaja oltar sv. Boštjana, na levi oltar Device Marije, križev pot pa je leta 1872 naslikal Štefan Šubic. V tlaku cerkve leži nagrobna plošča z grbom pokojnika, pod katero so shranjeni posmrtni ostanki Antona barona Rossettija.
V pokopališki cerkvi sv. Lovrenca se nahajata oltarna slika slikarja A. Herrleina ter križev pot, delo Štefana Subica. Cerkev sv. Lovrenca stoji na griču severno od naselja, v središču z obzidjem obdanega pokopališča. V njej je pokopan tudi eden izmed lastnikov orehovškega gradu, Jakob Haller, ki je umrl leta 1621. Njegova nagrobna plošča z družinskim grbom je vzidana v tlak cerkve. V banjasto obokani prezbiterij vodi šilasti slavolok z posnetimi robovi. Ob vhodu na pokopališče je v kamen izklesan obraz, ki ga nekateri razlagajo kot posmrtno masko; zaradi svoje izjemne preprostosti mu ni mogoče zanesljivo določiti časa nastanka. Na vhodnem stebru pokopališkega obzidja je vklesan emblem z letnico 1613. Pročelje cerkve zaključuje mlajši kamniti zvonik v obliki preslice. Sama cerkev je nastala že nekaj stoletij pred prvo pisno omembo iz leta 1665, večjo prenovo pa je doživela leta 1902. Ladjo danes pokriva novejši lesen strop, renesančni oltar pa je bil izdelan v 19. stoletju. V oltarni niši se nahaja podoba sv. Lovrenca, delo domačinke Florijane Ipavec iz leta 2000, s katerim se je prenova cerkve tudi zaključila.
Prebivalstvo +Število prebivalcev v Orehku po letih186918801890190019101931194819531961196619811991200220112021391350342257379335267288236248222192189199192
Znane osebnosti Franc Blažič (1829-1899), pesnik in publicist; Pavel Knobl (1765-1830), pesnik; Jernej Križaj (1838-1890), prevajalec; Mihael Verne (1797-1861), filozof, kaplan; Darko Slavec (1975-) umetnik, profesor.
Sklici in opombe
Glej tudi seznam naselij v Sloveniji
Zunanje povezave »Orehek – sprehod skozi čas«. Sledi časa (2. julij 2017). RTV Slovenija.
Kategorija:Naselja Občine Postojna