250px|thumb|desno|Reka svetega Lovrenca v Montrealu Reka svetega Lovrenca (, , ) je velika mednarodna reka v srednjih zemljepisnih širinah Severne Amerike, ki povezuje Velika jezera s severnim Atlantskim oceanom. Njene vode tečejo v severovzhodni smeri od Ontarijskega jezera do zaliva sv. Lovrenca, pri čemer prečkajo provinci Ontario in Québec v Kanadi ter New York v Združenih državah Amerike. Del reke je meja med Kanado in ZDA.
Kot glavni odtok porečja Velikih jezer ima reka sv. Lovrenca drugi najvišji pretok med vsemi rekami v Severni Ameriki (za reko Misisipi) in 16. najvišji na svetu. Ustje znanstveniki pogosto navajajo kot največje na svetu. Med pomembne naravne znamenitosti reke in ustja spada 1864 rečnih otokov Tisoč otokov, ogroženih kitov Morski park Saguenay–sv. Lovrenc in rezervat apnenčastih monolitov Minganskega arhipelaga.
Reka sv. Lovrenca, ki je bila dolgo prometna pot za domorodna ljudstva, je igrala ključno vlogo v zgodovini Kanade in pri razvoju mest, kot sta Montréal in Quebec. Reka ostaja pomembna ladijska pot kot hrbtenica morske poti sv. Lovrenca, sistema zapornic in kanalov, ki omogoča svetovnemu pomorskemu prometu dostop do celinskih pristanišč plovne poti Velikih jezer.
Etimologija Reka je v preteklosti dobila različna imena lokalnih Prvih narodov. Od 16. stoletja naprej so francoski raziskovalci obiskali območje današnje Kanade in reki dali imena, kot sta Grand fleuve de Hochelaga in Grande rivière du Canada, kjer sta fleuve (reka, ki se izliva v morje) in rivière dve francoski besedi.
Sedanje ime reke se uporablja od leta 1604, ko jo je na zemljevidu zabeležil Samuel de Champlain. Champlain se je v svojih spisih odločil za imeni Grande riviere de sainct Laurens in Fleuve sainct Laurens, s čimer je nadomestil prejšnja imena. V sodobni francoščini se ime prevaja kot fleuve Saint-Laurent. Ime Saint-Laurent (sveti Lovrenc) je za istoimenski zaliv prvotno uporabil Jacques Cartier ob svojem prihodu v regijo na praznik svetega Lovrenca 10. avgusta leta 1535.
Staroselci uporabljajo naslednja imena: Innu-aimun, jezik Nitassinana, ga imenuje Wepistukujaw Sipo/Wepìstùkwiyaht sīpu. Abenaki jo imenujejo Moliantegok/Moliantekw ('reka Montréal'), Kchitegw/Ktsitekw/Gicitegw ('velika reka') ali Oss8genaizibo/Ws8genaisibo/Wsogenaisibo ('reka Algonquinov'). v jeziku Mohawk je Roiatatokenti, Raoteniateara, Ken’tarókwen ali Kaniatarowanénhne. Prebivalci Tuscarore jo imenujejo Kahnawáˀkye ali Kaniatarowanenneh ('Veliki vodni tok').Rudes, B. Tuscarora English Dictionary Toronto: University of Toronto Press, 1999 Prebivalci Algonkina jo imenujejo »Sprehajalna pot« ali Magtogoek ali Kitcikanii sipi, »Velika vodna reka«. Narod Wendat jo imenuje Lada8anna ali Laooendaooena'. Atikamekw iz Nitaskinana jo imenujejo Micta sipi ('Ogromna reka').
Geografija
Morsko vreme Pozimi decembra začne reka sv. Lovrenca med Montréalom in mestom Québec zamrzovati. Prevladujoči vetrovi in tokovi potiskajo ta led proti estuariju, konec decembra doseže vzhodno od Les Méchins. Led prekriva celoten zaliv sv. Lovrenca januarja in februarja.
Led pomaga pri navigaciji, saj preprečuje nastanek valov in s tem pršenje, ter preprečuje zaledenitev ladij.
Porečje Z izsušitvijo Champlainskega jezera zaradi dviga celine od zadnjega ledeniškega maksimuma je nastala reka sv. Lovrenca. Champlainovo jezero je obstajalo od pred približno 13.000 do pred približno 10.000 leti in se je v tem času nenehno krčilo, kar se nadaljuje še danes.Lake Champlain Basin Atlas: Geology Page Izvir reke sv. Lovrenca blizu Ontariskega jezera, je dom Tisoč otokov.
Danes reka sv. Lovrenca izvira ob izlivu Ontarijskega jezera in teče ob rtu Vincent, Gananoque, Clayton, zalivu Alexandria, Brockville, Morristown, Ogdensburg, Massena, Cornwall, Montréal, Trois-Rivières in Quebec (mesto), preden se izliva v zaliv sv. Lovrenca, ki ga pogosto imenujejo največji estuarij na svetu. Estuarij se začne na vzhodni konici otoka Île d'Orléans, tik dolvodno od mesta Quebec. Plimovanje se pojavi blizu mesta Quebec.
Reka sv. Lovrenca teče od najbolj oddaljenega izvira do ustja 3058 kilometrov in od izliva iz Ontarijskega jezera 1197 km. Te številke vključujejo estuarij; brez estuarija je dolžina od jezera Ontario približno 500 km. Najbolj oddaljen izvir je reka North v gorovju Mesabi pri Hibbingu v Minnesoti. Njeno porečje, ki vključuje Velika jezera, največji sistem sladkovodnih jezer na svetu, meri 1.344.200 kvadratnih kilometrov, od tega je 839.200 km² v Kanadi in 505.000 km² v Združenih državah Amerike. Porečje pokriva dele Ontaria in Quebeca v Kanadi, dele Minnesote, Wisconsina, Illinoisa, Indiane, Ohia, Pensilvanije, New Yorka, Vermonta in skoraj celotno zvezno državo Michigan v Združenih državah Amerike. Povprečni pretok pod reko Saguenay je 16.800 kubičnih metrov na sekundo. V mestu Quebec je 12.101 m3/s. Povprečni pretok pri izviru reke, odtoku jezera Ontario, je 7410 m3/s.
Reka sv. Lovrenca vključuje jezero Saint Francis pri Salaberry-de-Valleyfield, jezero Saint-Louis južno od Montreala in jezero Saint Pierre vzhodno od Montreala. Obsega štiri arhipelage: verigo Tisoč otokov blizu zaliva Alexandria v New Yorku in Kingstonu v Ontariu; arhipelag Hochelaga, vključno z otokom Montreal in otokom Île Jésus (Laval); arhipelag jezera St. Pierre (ki ga je UNESCO leta 2000 uvrstil med biosferne rezervate)Lac Saint-Pierre et son archipel . Pleinairalacarte.com (2008-11-07). Retrieved 2013-07-12. in manjši arhipelag Mingan. Med drugimi otoki sta Île d'Orléans blizu mesta Quebec in otok Anticosti severno od reke Gaspé. Je druga najdaljša reka v Kanadi.
Jezero Champlain in reke Ottawa, Richelieu, Saint-Maurice, Saint-François, Chaudière in Saguenay se izlivajo v reko sv. Lovrenca.
Reka sv. Lovrenca leži v seizmično aktivnem območju, kjer naj bi se ponovna aktivacija prelomov dogajala vzdolž poznoproterozojskih do zgodnjepaleozojskih normalnih prelomov, povezanih z odprtjem oceana Iapetus. Prelomi na tem območju so povezani z razpokami in sestavljajo prelomni sistem Saint Lawrence.
Po podatkih Geološkega zavoda Združenih držav Amerike je dolina sv. Lovrenca fiziografska provinca večjega apalaškega območja, ki vsebuje tudi odsek Champlain. Vendar pa v Kanadi, kjer je večina doline, velja za del ločene fiziografske enote nižavja sv. Lovrencs in ne za del Apalaškega gorovja.
Izviri Izvir reke North v gorovju Mesabi v Minnesoti (jezero Seven Beaver) velja za izvir reke sv. Lovrenca. Ker prečka toliko jezer, vodni sistem pogosto spreminja ime. Od izvira do ustja so imena:
Reka sv. Lovrenca teče tudi skozi jezero Saint-Louis in jezero Saint-Pierre v Quebecu.
Biotska raznovrstnost Raznolikost reke sv. Lovrenca vključuje:
19 vrst morskih sesalcev Več kot 230 vrst ptic Skoraj 35 vrst dvoživk in plazilcev 200 vrst sladkovodnih in slanovodnih rib (vključno z 19 morskimi psi in skati) 2200 nevretenčarjev v estuariju in njegovem zalivu (gobe, meduze, korale, raki itd.) Skoraj 2000 vaskularnih rastlin
Morski sesalci
Veliki morski sesalci potujejo po vseh morjih Zemlje, raziskave in opazovanja teh velikanov pa skrbijo ribiče in ladjarsko industrijo, vzbujajo fascinacijo in veliko zanimanje laikov ter so predmet neskončnih študij znanstvenikov iz Quebeca, Kanade in po vsem svetu.
Trinajst vrst kitov pogosto živi v vodah estuarija in zaliva sv. Lovrenca:
Severni račji kit (Hyperoodon ampullatus) Beluga (Delphinapterus leucas) Kit glavač Atlantski pisani delfin (Leucopleurus acutus) Belokljuni pisani delfin (Lagenorhynchus albirostris) Orka Dolgoruta mrka pliskavka (Globicephala melas) Pristaniška pliskavka (Phocoena phocoena) Biskajski kit (Eubalaena glacialis) Ščukasti kit (Balaenoptera acutorostrata) Sinji kit Kit grbavec Brazdasti kit
Zgodovina
Prvi narodi Reka, ki teče skozi številna avtohtona ozemlja in meji nanje, je bila glavna prometna pot za številna ljudstva. Reka se začne v Dawnlandu v zalivu sv. Lovrenca in na jugu meji na Mi'kma'ki (kar je danes znano kot Canadian Maritimes), na severu pa na Nitassinan, nacionalno ozemlje ljudstva Inu.Nitassinan: The Innu Struggle to Reclaim Their Homeland, Douglas & McIntyre, December 1991, 240pp, by Marie Wadden, , (book link) Na južni obali onkraj okrožja Mi'kmaw v Gespe'gewa'kiju reka teče mimo Wolastokuka (domovina Maliseetov), Pαnawαhpskewahkija (domovina Penobskotov) in Ndakinne (domovina Abenakijev). Reka nato teče skozi nekdanjo deželo Irokezov svetega Lovrenca in nato skozi tri od šestih domovin Haudenosauneejev: Mohawke ali Kanienʼkehá꞉ka, Oneide ali Onyota'a:ka in Onondage ali Onöñda'gaga'.
V začetku 17. stoletja se je narod Wendat preselil iz svoje prvotne dežele Huronia v območje, ki je danes znano kot Nionwentsïo s središčem okoli Wendakeja. Nionwentsïo zaseda severni in južni breg reke, prekrivajoč se z Nitassinanom in bolj zahodnimi državami Wabanaki ali Dawnland. Na severni obali je ozemeljska domovina Atikamekw, Nitaskinan, gorvodno pa so daljni deli Anishinaabewakija, natančneje domovini narodov Algonquin in Mississauga.
Evropska raziskovanja Vikingi so v 11. stoletju raziskovali zaliv sv. Lovrenca, sledili pa so jim evropski pomorščaki iz 15. in zgodnjega 16. stoletja, kot sta John Cabot ter brata Gaspar in Miguel Corte-Real. Prvi evropski raziskovalec, za katerega je znano, da je plul po sami reki sv. Lovrenca, je bil Jacques Cartier. Takrat so deželo ob reki, opisano kot »približno dve ligi dolga gora, visoka kot kup pšenice«, naseljevali Irokezi iz sv. Lovrenca. Med Cartierjevim drugim potovanjem leta 1535 ga je, ker je Cartier prispel v estuarij na praznik svetega Lovrenca, 10. avgusta, poimenoval Zaliv svetega Lovrenca.
Reka sv. Lovrenca je danes delno znotraj ZDA in je kot taka šesto najstarejše ohranjeno evropsko krajevno ime v tej državi.Španska imena Florida, Dry Tortugas, Cape Canaveral, Apalači in Kalifornija so se pojavila prej ... Iz zapisov španskega zgodovinarja Antonia de Herrere y Tordesillasa, objavljenih leta 1601 --
Zgodnji kolonisti Najstarejši redni Evropejci na tem območju so bili Baski, ki so od začetka 16. stoletja prihajali v zaliv in reko sv. Lovrenca v iskanju kitov. Baskovski kitolovci in ribiči so trgovali z ameriškimi staroselci in ustanavljali naselja, za seboj pa pustili sledi po vsej obali vzhodne Kanade in globoko v reki sv. Lovrenca. Baskovska trgovska in ribiška dejavnost je dosegla vrhunec pred katastrofo Armade Invencible (1588), ko je baskovsko kitolovsko floto zaplenil španski kralj Filip II. Sprva španski poraz ni prizadel kitolovskih galeon iz Labourda.
Do začetka 17. stoletja so Francozi uporabljali ime Rivière du Canada za označevanje reke sv. Lovrenca gorvodno do Montréala in reke Ottawe za Montréalom. Reka sv. Lovrenca je služila kot glavna pot za evropsko raziskovanje severnoameriške notranjosti, ki jo je prvi odprl francoski raziskovalec Samuel de Champlain.
Kolonialni nadzor Nadzor nad reko je bil ključnega pomena za britansko strategijo zavzetja Nove Francije v sedemletni vojni. Potem ko so leta 1758 zavzeli Louisbourg, so Britanci naslednje leto s pomočjo kart, ki jih je sestavil James Cook, odpluli do Québeca. Britanske čete so bile prepeljane po reki St. Lawrence, da bi napadle mesto z zahoda, kar so uspešno storile v bitki pri Abrahamovih ravnicah. Britanci so reko ponovno uporabili za poraz francoskega obleganja Quebeca pod poveljstvom Chevalierja de Lévisa leta 1760.
Leta 1809 je John Molson s sodelavci zgradil in upravljal prvi parnik, ki je plul po reki sv. Lovrenca, le dve leti po Fultonovi parni plovbi po reki Hudson. Parnik Accommodation z desetimi potniki je svojo prvo plovbo iz Montréala v Québec opravil v 66 urah, od tega 30 ur na sidru. Imel je kobilico dolgo 23,7 m in skupno dolžino 24,7 m. Cena vozovnice je bila osem dolarjev proti toku in devet dolarjev navzdol. Tistega leta je imela privezov za dvajset potnikov. V desetletju je bila na voljo dnevna linija na zelo sporni poti Montreal-Quebec.