Štefan Barbarič, slovenski literarni zgodovinar, * 19. oktober 1920, Turnišče, † 30. junij 1988, Ljubljana.
Življenje in delo Rodil se je v Prekmurju očetu kmetu Štefanu st. in materi Veroniki (rojena Solar).
Štefan Barbarič se je rodil v Turnišču. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti in Ljubljani, zatem študiral slavistiko (in hungaristiko) na univerzah v Ljubljani in Budimpešti. Diplomiral je leta 1948 v Ljubljani. Najprej je 9 let poučeval po gimnazijah v Ljubljani, Črnomlju in na Ravnah na Koroškem. Nato je bil štiri leta asistent za slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pet let je delal na dopisni delavski univerzi, za tem je sedem let (1965-1972) predaval slovensko književnost in jezik na Filozofski fakulteti v Zadru. Sledila je služba tajnika in urednika pri Slovenski matici, ki je trajala osem let (1972-1980). Ustanovi je pomagal oblikovati knjižni program, uredil nekaj zbornikov – »Kmečki upori v slovenski umetnosti«, »Prijateljev zbornik«, »Simpozij o Ivanu Cankarju«, sourejal je njen Glasnik in v njem tudi objavljal, pri Matici je izšla njegova knjiga Turgenjev in slovenski realizem (1983). Ko ni bil več tajnik, je ostal član upravnega odbora. Za opravljeno tajniško-uredniško delo je prejel odlikovanje, red dela z zlatim vencem. Njegovo zadnje delovno mesto je bilo ravnateljevanje v Slovanski knjižnici. Eno leto je predsedoval tudi Slavističnemu društvu Slovenije, ki ga je imenovalo za svojega častnega člana.
Znanstveno delo Barbaričevo osrednje delo je bilo literarnozgodovinsko. Ocene, članke in razprave je objavljal v Sodobnosti, Naših razgledih, Jeziku in slovstvu, Slavistični reviji, Glasniku SM, v Delu (Književnih listih), po domačih in tujih enciklopedijah ter zbornikih. Pisal je o slovenskih pisateljih, pesnikih in esejistih od protestantov do našega časa, največ o Josipu Jurčiču in o znanstvenikih, zlasti o Ivanu Prijatelju, Matiju Murku in Antonu Slodnjaku. Pomemben je bil tudi kot prevajalec iz madžarščine.
Izbrana bibliografija Samostojno: Študije o slovstvu in jeziku. Murska Sobota: Pomurska založba (1973). Kmečki upori v slovenski umetnosti. Ljubljana: Slovenska matica (1974), zbornik razprav. Turgenjev in slovenski realizem. Ljubljana: Slovenska matica (1983), esej. Josip Jurčič. (zbirka Znameniti Slovenci) Ljubljana: Partizanska knjiga (1986).
Prevodi in uredništvo: Vilko Novak, Štefan Barbarič. Zlata puščica (in druge madžarske pravljice). Ljubljana: Mladinska knjiga (1956), prevod pravljic in pripovedk. Ferenc Molnár, Štefan Barbarič. Dečki Pavlove ulice. Ljubljana: Mladinska knjiga (1965). Josip Vidmar, Štefan Barbarič, Franc Zadravec. Simpozij o Ivanu Cankarju. Ljubljana: Slovenska matica (1976).
Viri Joža Mahnič, Življenje in delo Štefana Barbariča, Slavistična revija 36 (1988): 311-312. Življenje in delo Štefana Barbariča, Slovenska matica, 2021 (ur. Vesna Mikolič) Štefan Barbarič in Prekmurje: študije in spomini, Občina Turnišče; Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja, 2024 (ur. Franci Just)
Glej tudi seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev seznam slovenskih prevajalcev
Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani Kategorija:Prekmurci Kategorija:Nosilci reda dela Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Zadru Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji