Puščava je manjše razloženo naselje na Lovrenškem Pohorju v Občini Lovrenc na Pohorju, ki leži na nadmorski višini okoli 330 metrov. Njeno gručasto jedro se nahaja ob sotočju potokov Radoljne in Lamprehtovega potoka, ob cesti, ki vodi iz Dravske doline proti Lovrencu na Pohorju. Kraj je od Maribora oddaljen približno 25 kilometrov, od Lovrenca na Pohorju pa le tri kilometre.
Puščava se razteza po vzhodnih in jugovzhodnih pobočjih Rdečega brega, kjer stojijo raztresene samotne kmetije, ter po levem bregu Radoljne, vse do njenega izliva v reko Dravo. V osredju naselja se nahajajo župnijska cerkev sv. Marije, cerkev sv. Ane, župnišče in gostilna, ki skupaj tvorijo prijetno arhitekturno celoto v slikoviti soteski Radoljne.
Puščava je dostopna po cesti, ki se iz dravske regionalne ceste prek novega mostu čez Dravo vije skozi približno 1,5 kilometra dolgo sotesko.
Okolica Puščave je porasla z temnimi smrekovimi gozdovi, ki segajo po pobočjih Rdečega brega, Rute in Kumna ter se strmo spuščajo proti Radoljni. Gozdarstvo je bilo od nekdaj ena glavnih gospodarskih panog, poleg njega pa so bili pomembni tudi lesna industrija, sadjarstvo, živinoreja in poljedelstvo. Krajani so prodajali sadje, živino in les, deloma tudi na Hrvaško.
V okolici so nekoč delovale številne žage, danes pa so vse opuščene. Na pobočju Rdečega brega stoji turistična postojanka Kohič, od koder se odpira razgled proti Pohorju.
Puščava je znana tudi po starih drevesih. Pri hiši št. 12 raste tisa z obsegom debla 194 cm in mogočna bukev z obsegom 360 cm.
Zgodovina Prvotno se je kraj imenoval Radomlje in se prvič omenja že leta 1091, ko je grof Engelbert Spanheim podaril območje šentpavelskemu benediktinskemu samostanu na Koroškem. Ti menihi so imeli velik vpliv na razvoj naselja, saj so skrbeli za duhovno življenje, izobraževanje in gospodarjenje z okoliškimi gozdovi ter zemljo.
Skozi stoletja je Puščava rasla ob sotočju potokov Radoljne in Lamprehtovega potoka, kjer je nastalo jedro vasi. Zaradi slikovite lege in ugodnih naravnih pogojev so se ob potokih razvile žage, ki pa so sčasoma, predvsem v 20. stoletju, prenehale delovati. Pomembno vlogo je imela lesna industrija, gozdarstvo ter kmetijstvo, ki je zagotavljalo preživetje številnim domačijam.
Med drugo svetovno vojno je bilo območje Puščave pomembno tudi za partizansko gibanje. Dne 8. junija 1944 je bataljon Zidanškove brigade izvedel t. i. ekonomsko akcijo, pri čemer je razbil skupino policistov in zasegel večjo količino vojnega materiala. Dogodek je pustil močan pečat v lokalni zgodovini in spominja na pogum domačinov ter partizanov, ki so delovali na območju Pohorja.
Po vojni je kraj ostal povezan z gozdarstvom in lesno obdelavo, številni prebivalci pa so se zaposlovali tudi v Lovrencu na Pohorju in Mariboru. Kljub urbanizaciji bližnjih krajev je Puščava ohranila podeželski značaj in svojo kulturno dediščino, ki je še danes vidna v tradicionalni arhitekturi in razporeditvi domačij na pobočjih.
Izobraževanje Izobraževanje v kraju ima korenine že v začetku 19. stoletja. Prvi pouk se je začel leta 1814 v župnišču, po njegovem požaru pa so pouk preselili v zasebno hišo. Leta 1872 so zgradili novo šolsko poslopje blizu današnje gostilne. Šola je delovala več kot stoletje in imela pomembno vlogo pri razvoju kraja, dokler leta 1974 pouk ni bil dokončno ukinjen.
Prebivalstvo 1869-2025 +Prebivalstvo Puščave 1869-2025leto18691880189019001910193119481953196119711981199120022010201520202025št. prebivalcev14142613421241031111126575567071747063
Sakralni objekti v Puščavi
Župnijska cerkev svete Marije Župnijska cerkev svete Marije, ki stoji na mestu nekdanje kapele svetega Štefana. Benediktinci iz šentpavelskega samostana na Koroškem, ki so v 17. stoletju močno vplivali na versko in kulturno življenje na tem območju, so okoli leta 1628 kapelo prezidali v večjo cerkev. Cerkev je bila 1641 posvečena, 1672 pa predelana in povečana.
Zaradi svoje arhitekturne zasnove in umetnostne vrednosti velja za enega najpomembnejših poznorenesančnih sakralnih spomenikov v Sloveniji. Gre za triladijsko baziliko s prečno ladjo in dvignjeno srednjo ladjo, zgrajeno po italijanskem renesančnem vzoru, ki je v slovenskih krajih redkost. V notranjosti je ohranjenih več elementov pozne renesanse s prehodom v zgodnji barok, kar se odraža predvsem v razmerjih prostorov, bogati plastiki in dekoraciji obokov. Nad arkadami se dviga visoka stena, ki podpira križnorobne oboke, členjene s profiliranimi oprožami in vzdolžnim venčnim zidcem. Kapiteli pilastrov in plastične glave v temenih arkad razkrivajo spretnost tedanjih mojstrov. Prvotni leseni strop galerij je bil pozneje nadomeščen s plitvimi oboki.
Na glavnem oltarju je kip Marijine skupine, delo J. Strauba, enega najpomembnejših baročnih kiparjev v Sloveniji. Ostali stranski oltarji so okrašeni s kakovostnimi oltarnimi slikami domačih mojstrov iz 17. stoletja. Cerkev je umetnostni zgodovinarji uvrščajo med vrhove podravske sakralne arhitekture 17. stoletja, saj v tem prostoru ni imela enakovrednega naslednika.
Cerkev svete Ane Le nekaj sto metrov stran od župnijske cerkve stoji cerkev svete Ane, manjša, a pomembna podružnična cerkev. Njeni začetki segajo v leto 1659, kar dokazuje letnica, vklesana nad vhodnimi vrati. Prvotno je bila to preprosta kapela, namenjena prebivalcem raztresenih kmetij na Rdečem bregu in v dolini Radoljne. Leta 1864 so cerkev temeljito prenovili in povečali, saj je postala pomemben kraj molitve za domačine in romarje. Njena zunanjost je preprosta, notranjost pa krasi baročni oltar z upodobitvijo svete Ane.
Sklici in opombe
Viri in literatura
Kategorija:Naselja Občine Lovrenc na Pohorju Kategorija:Puščava, Lovrenc na Pohorju