Gorenje je slovensko podjetje iz Velenja ki izdeluje in prodaja gospodinjske aparate ter belo tehniko. Podjetje je med največjimi slovenskimi neto izvozniki – izvozi 90 % konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje. Spada med osem največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov v Evropi s 4 % tržnim deležem. Letna prodaja znaša 3,7 milijona velikih gospodinjskih aparatov v več kot 70 državah sveta. Največji delež prodaje dosega v Evropski uniji, kjer proda 57 %, v vzhodni Evropi 37 % in v ostalih državah 6 %. Skupina Gorenje proda 90 % izdelkov pod lastnimi blagovnimi znamkami: Gorenje, Hisense, Asko, Mora, Atag, Pelgrim, Etna, Körting in Sidex.
Vrednostna struktura prihodkov od prodaje: gospodinjski aparati 83 %, notranja oprema 6 % in trgovina in storitve 11 %.
Družbo sestavlja krovna družba Gorenje, d. d., ter 101 družba, od tega 78 v tujini. Od leta 2018 je družba Gorenje v lasti Kitajskega podjetja Hisense. V začetku leta 2019, se je Gorenje iz delniške družbe (d.d.), preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.).
Zgodovina Leta 1950 je bilo Gorenje ustanovljeno v vasici Gorenje po nalogu Jugoslovanske vlade z Ivanom Atelškom na čelu. Leta 1958 so začeli proizvajati štedilnike na trda goriva. Leta 1960 se je sedež družbe preselil v Velenje. Leta 1961 so izvozili prvih 200 štedilnikov v Nemčijo. V 1970ih je gorenje zaposlovalo 20.000 ljudi. Prodajno mrežo so razširili v zahodno Evropo (Nemčija, Avstrija, Francija, Danska in Italija) in Avstralijo. Leta 1978 je Gorenje kupilo nemško družbo Körting, s tem se je pojavila potreba po reaktivnem poslovnem letalu v Gorenju. V 1980ih se je izvoz razširil v Združeno kraljestvo in ZDA. V 1990ih je Gorenje širilo izvoz predvsem v vzhodno Evropo. Leta 1997 se je Gorenje preoblikovalo v delniško družbo. V skladu s pogodbo z Rotisom je Gorenje od leta 2006 izdelovalo oklepna vozila Patria AMV. sličica|Gorenje Delta Paka 3000 z Intel 8085 video terminal izdelan leta 1985 sličica|Gorenje Patria AMV 2008
Mejniki 1950 podjetje gorenje ustanovljeno v občini Šmartno ob Paki kot proizvajalec kmetijske mehanizacije 1958 izdelana je bila prva serija štedilnikov na trda goriva 1960 gorenje se preseli v Velenje 1961 prve izvozne dobave v Nemčijo izvoženih 200 štedilnikov 1968 začetek proizvodnje sodobnih hladilnikov s kompresorji in pralnih strojev 1968 izdelan miljonti gospodinjski aparat 1971 začetek proizvodnje kuhinjskega pohištva 1971 začetek proizvodnje črnobelih televizorjev 1972 aeroklub Velenje se preimenuje v Aeroklub Gorenje in je nosil to ime do leta 2012 1973 začetek letalske poslovne dejavnosti z letalom Piper 34 Seneca I 1978 gorenje kupi nemško podjetje Körting 1978 gorenje kupi prvo reaktivno poslovno letalo Cessna 500 Citation I 1979 začetek proizvodnje brzostrelke MGV-176 1980 vstop na trg ZDA in Združenega Kraljestva 1989 gorenje kupi drugo reaktivno poslovno letalo Cessna 550 Citation II 1990 vstop na trge vzhodne evrope, gorenje zaposluje 20.000 ljudi 1991 razkroj jugoslovanksega trga in iskanje novih priložnosti na tujih trgih 1991 gorenje za eksistenco postane največji slovenski izvoznik 1992 Šaleški rokometni klub v Velenju se poimenuje RK Gorenje Velenje 1997 podjetje postane delniška družba gorenje d.d. 2004 vstop slovenije v EU in stabilizacija trga 2005 nakup podjetja Mora Moravia Češka 2006 začetek proizvodnje hladilnika okrašenega z Swarovski kristali iz Avstrije 2007 ustanovitev INDOP industrija in razvoj obrambne tehnike 2008 gorenje prevzame nizozemskega proizvajalca ATAG 2008 gorenje prične s proizvodnjo serije oklepnih vozil Patria AMV 8x8 2010 nakup podjetja ASKO Švedska 2013 13 % delnic prodano japonskemu podjetju Panasonic 2018 izdelan 100 miljonti gospodinjski aparat 2018 kitajsko podjetje Hisense odkupi 95% delnic gorenja d.d. in postane večinski lastnik gorenje zaposluje 11.000 ljudi 2019 gorenje preoblikovano iz delniške družbe d.d. v družbo z omejeno odgovornostjo d.o.o. 2020 ustanovljeno podjetje Hisense Europe Electronic in pričetek proizvodnje televizorjev za evropski trg v Velenju
Poslovno letalstvo Gorenje
V gorenju so imeli dolga leta poseben čut za letalstvo, tako so znatno sponzorirali športno letalsko dejavnost in aeroklub Velenje se je leta 1972 preimenoval v Aeroklub Gorenje (to ime je nosil do leta 2012). Letalstvo omogoča nastop pred poslovnimi partnerji, kateremu ni konkurence. Leta 1973 so za poslovno letenje sistema Gorenje kupili letalo Piper PA-34 Seneca I YU-BIL, kasneje pa še kvalitetnejše letalo Piper PA-31P Navajo YU-BKY, ki je že imelo kabino pod tlakom. Leta 1978 je Gorenje kupilo sedem-sedežno reaktivno letalo Cessna 500 Citation I YU-BIA. Leta 1989 so letalo nadomestilo z deset-sedežnim reaktivnim letalom Cessna 550 Citation II YU-BPL (kasnejši registrski oznaki SL-BAC in S5-BAC). Gorenje je letala koristilo za svoje poslovne potrebe, potrebe poslovnih partnerjev in politike kot Slovensko vladno letalo. Baza je bila na letališču v Mariboru. Gorenje je s poslovno letalsko dejavnostjo prenehalo leta 1995. Potovanje s poslovnimi letali ima v svetu velik ugled, zato so Gorenje jemali kot resno družbo. Gorenje je bilo eno redkih gospodarskih družb v 1970ih z tako visokim korporativnim poslovnim nivojem in ravno zaradi tega je lahko prodrlo na trge kjer drugi niso bili uspešni. Poslovna letala in s tem osebni stiki so posredno Gorenju odprla marsikatero poslovno priložnost. Letalo S5-BAC je kasneje uporabljajo letalsko podjetje Smelt Air. Letalo ObdobjeHitrostDosegreg. št. MSNIzvorPiper PA-34 Seneca I1973-?340 km/h1500 kmYU-BILPiper PA-31P Navajo1977-1981380 km/h1800 kmYU-BKY msn 31P-61Cessna 500 Citation I1978-?660 km/h2400 kmYU-BIA msn 500-0031Cessna 550 Citation II1989-1995740 km/h3700 kmS5-BAC msn 550-0480
Sklici
Zunanje povezave
www.gorenje.com
Kategorija:Podjetja Slovenije Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1950 Kategorija:Gospodinjske naprave Kategorija:Afera Patria (Slovenija)