Bospor ( [bós.po.ros]; ) je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije. Je del celinske meje med Evropo in Azijo, v Turčiji pa ločuje Anatolijo od Trakije. Je najožji preliv na svetu, ki se uporablja za mednarodno plovbo. Bospor povezuje Črno morje z Marmarskim morjem in s podaljškom prek Dardanel z Egejskim in Sredozemskim morjem.
Večina obale preliva je močno naseljena, zasedena s 17 milijoni prebivalcev metropolitanskega Carigrada, ki se razprostira v notranjost od obeh obal. Skupaj z Dardanelami tvori Turški preliv.
Ime Ime kanala izvira iz starogrške Βόσπορος (Bósporos), ki je bila ljudsko etimologizirana kot βοὸς πόρος, iz genitiva boûs βοῦς 'vol, govedo' + poros πόρος 'prehod', kar pomeni 'prehod za govedo' ali 'kravji prehod'. To se sklicuje na mitološko zgodbo o Io, ki se je spremenila v telico in je bila pozneje obsojena, da se sprehaja po Zemlji, dokler ni prečkala Bosporja, kjer je srečala Titana Prometeja, ki jo je tolažil z informacijo, da ji bo Zevs vrnil človeško podobo in jo naredil za mater plemena Danajcev.
Mesto, kjer naj bi se Io odpravila na obalo, je bilo v bližini Chrysopolisa (današnji Üsküdar) in se je imenoval Bous – 'krava'. Isto mesto je bilo znano tudi kot Damalis (Δάμαλις), saj je tam atenski general Hares iz Aten postavil spomenik svoji ženi Damalis, ki je vseboval kolosalni kip krave (ime δαμάλις v prevodu 'telica').
Grški učenjak iz 12. stoletja Iōánnēs Tzétzēs ga imenuje Damaliten Bosporon (po Damalis), poroča pa tudi, da je bil v tistem času preliv znan kot Prosphorion, ime najstarejšega starodavnega severnega pristanišča Konstantinopla.
Zgodovinsko je bil Bospor znan tudi kot Konstantinopelski preliv ali Tračanski Bospor, da bi ga razlikovali od Kimerskega Bosporja na Krimu. Te so izražene v Herodotovi Histories (grško Ἱστορίαι), 4.83; kot Bosphorus Thracius, Bosphorus Thraciae in Βόσπορος Θρᾴκιος (Bósporos Thráikios). Druga imena, s katerimi Herodot navaja preliv, so Kalcedonski Bospor (Bosporus Chalcedoniae, Βοσπορος της Χαλκηδονιης [Bosporos tes Khalkedonies], Herodotus 4.87), ali Mizijski Bosporus (Bosporus Mysius).
Izraz se je sčasoma začel uporabljati kot skupni samostalnik βόσπορος, kar pomeni 'preliv' ('ožina') in sta jo Ajshil in Sofoklej nekoč v klasični grščini imenovala kar Helespont.
Geografija Kot pomorska vodna pot Bospor povezuje različna morja vzdolž vzhodnega Sredozemlja, Balkana, Bližnjega vzhoda in zahodne Evrazije ter posebej povezuje Črno morje z Marmarskim morjem. Marmara se preko Dardanel nadalje poveže z Egejskim in Sredozemskim morjem. Tako Bospor omogoča pomorske povezave iz Črnega morja vse do Sredozemskega morja in Atlantskega oceana prek Gibraltarja, Indijskega oceana pa prek Sueškega prekopa, zaradi česar je ključna mednarodna plovna pot, zlasti za prehod blaga, ki prihaja iz Rusije.
Nastanek
Natančen vzrok in datum nastanka Bosporja ostajata predmet razprave med geologi. Ena nedavna hipoteza, ki so jo poimenovali Teorija o potopu Črnega morja, ki jo je sprožila študija z istim imenom leta 1997 s strani dveh znanstvenikov z univerze Columbia, predpostavlja, da je bil Bospor poplavljen okoli 5600 pr. n. št. (ali leta 6800 pr. n. št.) z vodo Sredozemskega in Marmarskega morja, ki se je prebila do Črnega morja, ki je bilo v tistem času po hipotezi nizko ležeče sladkovodno jezero.
Nekateri geologi pa trdijo, da je ožina precej starejša, četudi v geološkem časovnem merilu razmeroma mlada.
Z vidika starogrške mitologije je bilo rečeno, da so kolosalne plavajoče skale, znane kot Symplegades, ki so nekoč zasedle vrhove pobočij na obeh straneh Bosporja in uničile vsako ladjo, ki je poskušala skozi kanal, s kotaljenjem po brežini in silovito zdrobile vsa plovila med njimi. Simplegade so bile poražene, ko je lirični junak Jazon uspešno premagal prehod, saj so se skale pritrdile in grški dostop do Črnega morja je bil odprt.
Sedanja morfologija Meje Bosporja so opredeljene kot povezovalna črta med svetilnikoma Rumeli Feneri in Anadolu Feneri na severu ter med Ahırkapı Feneri in Kadıköy İnciburnu Feneri na jugu. Med temi omejitvami je ožina dolga 31 km, širina 3329 m na severnem vhodu in 2826 m na južnem vhodu. Njegova največja širina je 3420 m med Umuryeri in Büyükdere Limanı, najmanjša širina pa 700 m med Kandilli Point in Aşiyan.
Globina Bosporja se v srednjem toku giblje od 13 do 110 m s povprečjem 65 m. Najgloblje mesto je med Kandillijem in Bebekom s 110 m. Najbolj plitke lokacije so od Kadıköy İnciburnu na poti proti severu z 18 m in iz točke Aşiyan na južni poti s 13 m.
Najmanjši del je na pragu pred palačo Dolmabahče. Velik je 38.000 kvadratnih metrov. Južni pretok znaša 16.000 m3/s (sladka voda na površini), severni pretok pa 11.000 m3/s (slana voda blizu dna).Gregg, M. C., and E. O¨ zsoy (2002), Flow, water mass changes, and hydraulics in the Bosphorus, J. Geophys. Res., 107(C3), 3016, doi:10.1029/2000JC000485 Nekateri celo govorijo o črnomorski podmorski reki.
Zlati rog je estuarij glavne ožine, ki je zgodovinsko delovala kot jarek za zaščito Starega Carigrada pred napadom, pa tudi kot zaščiteno sidrišče za cesarske mornarice različnih imperijev do 19. stoletja, nato pa je postala zgodovinska soseska v srcu mesta, priljubljena tako pri turistih kot domačinih.
Novejša raziskovanja Že pred 20. stoletjem je bilo znano, da se Črno morje in Marmarsko morje medsebojno prelivata v geografskem primeru 'gostote pretoka', avgusta 2010 pa je bil odkrit neprekinjen 'podvodni kanal' suspenzije vzdolž dna Bosporja, ki bi bil šesta največja reka na Zemlji, če bi bil na kopnem. Preučevanje vodne in vetrne erozije preliva se nanaša na njegovo nastajanje. Odseki obale so bili ojačani z betonom ali ruševinami, odseki preliva, ki so nagnjeni k odlaganju, pa so občasno izkopani.
Skupina znanstvenikov iz leta 2010 pod vodstvom Univerze v Leedsu je prvič uporabila robotizirano 'rumeno podmornico' za opazovanje podrobnih tokov znotraj 'podmorske reke', ki jo znanstveno imenujejo podmorski ali abisalni kanal. Taki kanali so podobni kopenskim rekam, vendar jih tvorijo gostotni tokovi - podvodne mešanice peska, blata in vode, ki so gostejše od morske vode in tako potonejo in tečejo po dnu. Ti kanali so glavna prometna pot sedimentov do globokega morja, kjer tvorijo sedimentne nanose. Ta nahajališča ne vsebujejo samo neizkoriščenih rezerv plina in nafte, temveč tudi skrivnosti - od namigov o preteklih podnebnih spremembah do načinov oblikovanja gora.
Skupina je preučila podroben potek teh kanalov in ugotovitve so vključevale:
Osrednja načela teorije o potopu Črnega morja so, da se je ocean ob koncu zadnje ledene dobe dvignil za 72,5 metra, ko se je masivna ledena ploskev stopila, zapečateni Bospor pa je bil podvržen spektakularni poplavi, ki je povečala takrat sladkovodno črnomorsko jezero za 50 % in je več mesecev odganjala ljudi z obrežja. To so podprle ugotovitve podmorskega raziskovalca Roberta Ballarda, ki je odkril naselja ob stari obali; znanstveniki so iz mikroflore sladkovodne vode datirali poplavo v leta 7500 ali 5500 pr. n. št. Ljudje, ki jih je ogrožala nenehno naraščajoča voda, so se razširili na vse kotičke zahodnega sveta, ki nosijo zgodbo o Velikem potopu. Tako je verjetno vstopila v večino religij. Kot so vode naraščale, so si ustvarile mrežo kanalov na morskem dnu, ki so manj odporni na gostejše suspendirane trdne snovi v tekočini, kar je še danes zelo aktiven sloj.
Prve slike teh podmorskih kanalov so bile pridobljene leta 1999, med Natovim raziskovalnim podmorskim raziskovalnim projektom SACLANT s skupno uporabo zveze NATO RV in turške mornarice surveyubuklu, so pokazale, da so veliki po velikosti.Di Iorio, D., and Yüce, H. (1999). "Observations of Mediterranean flow into the Black Sea". Journal of Geophysical Research 104(C2), 3091–3108. Leta 2002 je bila izvedena raziskava na projektu Ifremer RV Le Suroit za projekt BlaSON (Lericolais et al.., 2003Lericolais, G., Le Drezen, E., Nouzé, H., Gillet, H., Ergun, M., Cifci, G., Avci, M., Dondurur, D., and Okay, S. (2002). "Recent canyon heads evidenced at the Bosporus outlet". EOS transactions, AGU Fall Meet. Suppl. 83(47), Abstract PP71B-0409.), ki je končala večbarvno preslikavo te podvodne delte kanalov. Celoten zemljevid je bil objavljen leta 2009Flood, R. D., Hiscott, R. N., and Aksu, A. E. (2009). "Morphology and evolution of an anastomosed channel network where saline underflow enters the Black Sea". Sedimentology 56(3), 807–839. z uporabo teh prejšnjih rezultatov s kakovostno preslikavo, pridobljeno leta 2006 (raziskovalci z Univerze Memorial v Newfoundlandu, ki so projektni partnerji v tej študiji).
Skupina bo pridobljene podatke uporabila za ustvarjanje inovativnih računalniških simulacij, ki jih je mogoče uporabiti za modeliranje, kako sediment teče po teh kanalih. Modeli, ki jih bo izdelala skupina, bodo imeli široko uporabo, vključno s prispevki za oblikovanje morskega dna s strani naftnih in plinskih podjetij.
Projekt sta vodila Jeff Peakall in Daniel Parsons na Univerzi v Leedsu v sodelovanju z Univerzo v Southamptonu, Memorialno univerzo v Newfoundlandu in Inštitutom za morske znanosti. Raziskava je potekala in koordinirala z raziskovalne ladje Inštituta za pomorske znanosti, R / V Koca Piri Reis.
Zgodovina Kot edini prehod med Črnim morjem in Sredozemljem je bil Bospor iz trgovskega in vojaškega vidika vedno pomemben in ostaja strateško pomemben še danes. To je glavna dostopna pot do morja za številne države, vključno z Rusijo in Ukrajino. Nadzor nad njim je bil cilj številnih konfliktov v sodobni zgodovini, zlasti rusko-turške vojne (1877-78), pa tudi napada zavezniških sil na Dardanele med bitko za Galipoli leta 1915 v prvi svetovni vojni.
Antična Grčija, Perzija, Rimsko in Bizantinsko obdobje (pred 1453)
Strateški pomen Bosporja sega tisočletja nazaj. V 5. stoletju pred našim štetjem je grška mestna država Atene, ki je bila odvisna od uvoza žita iz črnomorskih pristanišč Skitije, ohranila kritična zavezništva z mesti, ki so obvladovala preliv, kot je megarska kolonija Bizanc.
Perzijski kralj Darej I. Veliki (vladal 522 pr. n. št.–486 pr. n. št.) je v poskusu, da bi pokoril skitske konjenike, ki so pohajkovali severno od Črnega morja, prečkal Bospor in nato stopil proti reki Donavi. Njegova vojska je prečkala Bospor s pomočjo ogromnega pontonskega mostu, ki je bil narejen s povezovanjem čolnov med seboj.Polybius, Historiae IV, 39, 16; Ta most je v bistvu povezal najbolj oddaljen geografski vrh Azije z Evropo, saj je imel vsaj približno 1000 metrov odprte vode, če ne več . Leta kasneje je Kserks I. med svojo invazijo na Grčijo zgradil podoben pontonski most na ožini Dardanele (Helespont) (480 pr. n. št.).
Strateški pomen preliva je bil eden od dejavnikov pri odločitvi rimskega cesarja Konstantina Velikega, da je tam leta 330 ustanovil svojo novo prestolnico Konstantinopel (danes Carigrad), ki je postala prestolnica Vzhodnega rimskega cesarstva. Izraz 'preplavajte Bospor' in 'prečkajte Bospor' sta bila in se še vedno uporabljata za označevanje verskega spreobrnjenja v vzhodno pravoslavno cerkev.
Osmansko cesarstvo (1453–1922)
29. maja 1453 je takrat nastajajoče Osmansko cesarstvo osvojilo mesto Konstantinopel po dolgotrajnem obleganju, v katerem so Osmani na vsaki strani preliva zgradili utrdbe, Anadoluhisarı (1393) in Rumelihisarı (1451), da bi se pripravili na ne le primarno bitko, ampak za uveljavitev dolgoročnega nadzora nad Bosporjem in okoliškimi vodnimi potmi. Končna 53-dnevna akcija, ki je rezultirala osmansko zmago, je pomenila pomemben obrat v svetovni zgodovini. Skupaj s prvo plovbo Krištofa Kolumba v Ameriko leta 1492, osvajanje Konstantinopla leta 1453 običajno označujemo med dogodke, ki so končali srednji vek in zaznamovali prehod v renesanso in dobo odkritij.