Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija. Slovenski izraz »sredozemski« je neposreden prevod latinskega mediterraneus, iz medium, »sredina« in terra, »zemlja, dežela«. Skupen izraz za Sredozemsko morje in dežele okoli njega je Sredozemlje ali Mediteran.
Države, ki obdajajo Sredozemlje in njegova robna morja v smeri urinega kazalca, so Španija, Francija, Monako, Italija, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Albanija, Grčija, Turčija, Sirija, Libanon, Izrael, Palestina (Gaza), Egipt, Libija, Tunizija, Alžirija in Maroko; Ciper in Malta sta otoški morski državi. Poleg tega imajo obalo ob Sredozemskem morju tudi Severni Ciper (de facto država) in dve čezmorski ozemlji Združenega kraljestva (Akrotiri in Dekelija ter Gibraltar). Območje porečij obsega veliko število drugih držav, Nil pa je najdaljša reka, ki se izliva v Sredozemsko morje. Sredozemsko morje obsega veliko število otokov, nekateri so vulkanskega izvora. Največja otoka, tako po površini kot po številu prebivalcev, sta Sicilija in Sardinija, nekoliko manjši pa so Ciper, Korzika, Kreta, Evboja, Majorka v Balearih, številni grški otoki, med katerimi sta večja od 1000 km2 še Lezbos in Rodos.
Imena in etimologija
Rimljani so Sredozemsko morje sprva imenovali Mare Magnum (»Veliko morje«) ali Mare Internum (»Notranje morje«). Od obdobja Rimskega cesarstva naprej pa se je uveljavil izraz Mare Nostrum (»Naše morje«). Izraz Mare Mediterrāneum se pojavil kasneje. V 3. stoletju ga je uporabil že Solinus, vendar je najstarejši ohranjeni pisni dokaz zanj iz 6. stoletjaVaso Seirinidou, "The Mediterranean" in Diana Mishkova, Balázs Trencsényi, European Regions and Boundaries: A Conceptual History, series European Conceptual History 3, , 2017, p. 80 v delih Izidorja Seviljskega. Gre za dobesedni prevod grške besede (; 'celinski'), ki izhaja iz izrazov (, 'v sredini') in (, 'zemeljski'), iz besede (, 'zemlja, kopno'). Prvotni pomen besede je bil tako verjetno 'morje v sredini zemlje' in ne 'morje, obdano s kopnim'.Oxford English Dictionary, 3rd ed, 2001, s.v. V sodobni arabščini je morje znano pod imenom (), kar pomeni '[Belo] Srednje morje'. V starejši arabski in islamski literaturi so ga imenovali ( or ), kar pomeni 'Morje Rimljanov' ali 'Rimsko morje'. To poimenovanje je sprva označevalo le vzhodni del Sredozemlja, kasneje pa se je uveljavilo za celotno Sredozemlje. Med zgodovinskimi arabskimi imeni najdemo še () (»Sirsko morje«) in () (»Zahodno morje«).Vaso Seirinidou, "The Mediterranean" in Diana Mishkova, Balázs Trencsényi, European Regions and Boundaries: A Conceptual History, series European Conceptual History 3, , 2017, p. 80 Stari Egipčani so Sredozemsko morje imenovali Wadj-wr/Wadj-Wer/Wadj-Ur. S tem izrazom so prvotno označevali močvirnato, napol vodno območje, bogato s papirusovimi gozdovi, ki je ležalo severno od obdelovalne delte Nila. Kasneje se je pomen besede razširil in je začel označevati tudi odprto morje, ki se razprostira za delto. Kartažani so Sredozemsko morje imenovali »Sirsko morje«. V starodavnih sirskih besedilih, feničanskih epih in v hebrejski Bibliji je bilo morje znano predvsem kot »Veliko morje«, , , (Numeri; Knjga Jozue; Ezekiel) ali preprosto kot »Morje«. Zaradi geografske lege na zahodni obali Sirije oziroma Svete dežele, so ga imenovali tudi »Zadnje morje«. Ker je ležalo za hrbtom človeka, ki je bil obrnjen proti vzhodu, se ta izraz včasih prevaja kot »Zahodno morje«. Med drugimi svetopisemskimi poimenovanji je še izraz »Morje Filistejcev«, (Knjiga eksodusa). V sodobni hebrejščini se imenuje , kar pomeni 'Srednje morje'. Stari Grki so Sredozemsko morje imenovali preprosto ('Morje'). Včasih so uporabljali tudi izraze ('Veliko morje'), ('Naše morje') ali ('morje okoli nas'). Po besedah Johanna Knoblocha so kulture v Levantu v klasični antiki s posameznimi barvami označevale strani neba: črna barva je predstavljala sever (kar pojasnjuje ime Črno morje), rumena ali modra na vzhod, rdeča jug (npr. Rdeče morje) in bela zahod. Ta sistem poimenovanja bi lahko pojasnilo izvor grškega poimenovanja , bolgarskega , turškega in zgoraj omenjena arabska imena, saj vsi ti izrazi v dobesednem prevodu pomenijo »Belo morje«.Johann Knoblock. Sprache und Religion, Vol. 1 (Carl Winter Universitätsverlag, 1979), 18; cf. Staroangleško ime za Sredozemsko morje je bilo Wendel-sæ ali »Vandalsko morje«, poimenovano po Vandalih, ki so v obdobju selitve ljudstev naselili obale Severne Afrike. En izmed izrazov za Sredozemsko morje v stari (zahodni) nordijščini je bilo Jórsalahaf, , kar v prevodu pomeni »Jeruzalemsko morje«. Na Sredozemsko morje se morda nanaša tudi izraz "Hreiðsea", Hreiðmarar, ki je zapisan na znanem švedskem runskem kamnu iz Röka. Stari Iranci so Sredozemsko morje imenovali »Rimsko morje«. V klasičnih perzijskih besedilih se zanj pojavlja izraz (),, ki verjetno izhaja iz srednjeperzijske oblike (). Poleg tega so v klasični perzijski literaturi zanj uporabljali tudi imeni ) »Zahodno morje« ali »Sirsko morje«. V turščini se Sredozemsko morje imenuje 'Belo morje'; v otomanski turščini se je zapisovalo kot, pri čemer je ta izraz lahko označeval le Egejsko morje.Diran Kélékian, Dictionnaire Turc-Français, Constantinople, 1911 To poimenovanje verjetno izhaja iz turške tradicije, kjer so posamezne barve povezovali s stranmi neba, kjer beseda »Ak« (bela) predstavlja zahod. Izraz je verjetno nastal tudi kot nasprotje Črnemu morju.Özhan Öztürk claims that in Old Turkish ak also means "west" and that hence means "West Sea" and that (Black Sea) means "North Sea". Özhan Öztürk. V perzijščini je bilo ime prevedeno kot , izraz pa se je kasneje uporabljal tudi v otomanski turščini. Iz tega zgodovinskega ozadja najverjetneje izvira tudi pogovorni grški izraz ki pomeni .
Geografija
Sredozemsko morje se povezuje: z Atlantskim oceanom preko Gibraltarske ožine (znane kot »Herkulovi stebri«) na zahodu. Ta ločuje Evropo od Afrike z Marmarskim in Črnim morjem preko ožin Dardane oziroma Bospor na vzhodu. To ločuje Evropo od Azije.
Dolžina obale je približno 46.000 km.
163 km dolg umetni Sueški prekop na jugovzhodu povezuje Sredozemsko morje z Rdečim morjem brez zapornic, saj je raven vode v bistvu enaka. To ločuje Afriko in Azijo.Harald Krachler "Alois Negrelli, der Suezkanalplaner" In: Wiener Zeitung 18 January 1999.
Površina Sredozemskega morja je 2,509 milijona km². Najgloblja točka (5121 m) leži jugozahodno od rta Matapan na Peloponezu, povprečna globina je 1370 m, prostornina je 3,7 milijona kubičnih kilometrov. Zaradi šibke povezanosti z oceani je plimovanje v Sredozemlju na splošno majhno. Slanost je s 38 promili višja od slanosti Atlantskega oceana. Sredozemsko morje ima negativno vodno bilanco: letno izhlapi 4690 km³ vode, s padavinami in rečnimi pritoki pa se je vrne le 1830 km³. Tako bi se brez stalnega dotoka vode iz Atlantskega oceana skozi Gibraltarski preliv gladina letno znižala za 1,4 m in se v približno 1500 letih izsušilo.
Robna morja sličica|Elafitski otoki ob hrvaški obali; Jadransko morje vsebuje več kot 1200 otokov in otočkov.
Mediteransko morje vključuje 15 robnih morij:
Št.MorjePovršina km2Obmorske države in ozemlja1 Libijsko morje 350.000 Libija, Grčija, Malta, Italija2 Levantsko morje 320.000 Turčija, Sirija, Libanon, Izrael, Palestina, Egipt, Grčija, Ciper, Akrotiri in Dekelia3 Tirensko morje 275.000 Italija, Francija4 Egejsko morje 214.000 Grčija, Turčija5 Ikarsko morje (del Egejskega morja) Grčija, Turčija6 Mirtojsko morje (del Egejskega morja) Grčija7 Traško morje (del Egejskega morja) Grčija, Turčija8 Jonsko morje 169.000 Grčija, Albanija, Italija9 Balearsko morje 150.000 Španija10 Jadransko morje 138.000 Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Italija, Črna gora, Slovenija11 Sardinsko morje 120.000 Italija, Španija12 Kretsko morje 95.000 (del Egejskega morja) Grčija13 Ligursko morje 80.000 Italija, France14 Alboransko morje 53.000 Španija, Maroko, Alžirija, Gibraltar15 Marmarsko morje 11.500 Turčija– Drugo ~500.000 Sestavljeno iz zalivov, ožin, kanalov in drugih delov, ki nimajo imena določenega morja.SkupajMediteransko morje~2.500.000Opomba 1: International Hydrographic Organization opredeljuje to območje kot splošno Sredozemsko morje v Zahodnem bazenu. Oznake Sardinsko morje ne priznava.
Opomba 2: Traško morje, Ikarsko morje, Kretsko morje in Mirtojsko morje so morja, ki so del Egejskega morja.
Opomba 3: Črno morje se ne šteje za del Sredozemskega morja.
Zahodni del Sredozemskega morja (od Gibraltarja do praga med Tunizijo in Sicilijo) se deli na sledeča območja: Alboransko morje (med Gibraltarskimj prelivom, Afriko [Maroko, Alžirija] in Iberskim polotokom - Španijo) Balearsko morje (ali Zahodno morje, vzhodni del imenovan tudi Sardinsko morje), od Gibraltarja oz. Alboranskega morja do Korzike in Sardinije; zalivi: Valencijski, Levji zaliv...) Ligursko morje - med Ligurijo in Korziko (v ožjem smislu - ob Ligurski obali Genovski zaliv) Tirensko morje - med Korziko, Sardinijo, Sicilijo in Apeninskim polotokom (zalivi: Neapeljski zaliv, Salernski zaliv, Z. sv. Evfemije, Z. Castellammare na Siciliji...)
Vzhodni del Sredozemskega morja (od praga med Tunizijo in Sicilijo do Azije) se deli na sledeča območja: Jadransko morje - med Apeninskim in Balkanskim polotokom severno od Otrantskih vrat (Beneški zaliv s Tržaškim, Kvarnerski zaliv, Zaliv Manfedonia, Drimski zaliv, Boka Kotorska) Jonsko morje - med južno Italijo, Sicilijo in Grčijo Libijsko morje - med Afriko (obsega mdr. Tuniški zaliv ter obe Sirti - zaliva Mala in Velika Sirta) in Sicilijo (na zahodu ga Sicilski preliv povezuje s Tirenskim morjem, na severovzhodu prehaja v Jonsko morje, na vzhodu pa preko Kretskega morja v Levantinsko). Egejsko morje - med Grčijo, Kreto in Turčijo (Trakijsko morje, Kretsko morje, Mirtojsko morje, Solunski zaliv, Strumiški zaliv, Edremitski zaliv, Saros,...) Vzhodno morje (Levantinsko morje) - med Turčijo, Azijskimi obalami (Levantom) in Egiptom (na zahodu prehaja v Egejsko in Jonsko morje oz. Libijsko morje) (Antalijski zaliv, Iskendrunski zaliv...)
Dogovorjene meje med temi morji so: med Balearskim in Ligurskim morjem: Saint-Tropez (Francija) - Calvi (Korzika) med Balearskim in Tirenskim morjem: Isola dei Cavoli (Sardinija) - Bizerta (Tunizija) med Ligurskim in Tirenskim morjem: Capo Corso (Korzika) - Piombino (Italija) med Tirenskim in Afriškim/Libijskim morjem: Bizerta (Tunizija) - Trapani (Italija) med Jadranskim in Jonskim morjem: Otranto (Italija) - Valona (Albanija) med Jonskim in Afriškim/Libijskim morjem: Capo Passero (Sicilija) - Darnah/Derna (Libija) med Jonskim in Egejskim morjem: Kitera (Grčija) - Kissamos (Kreta, Grčija) med Jonskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: Kissamos (Kreta, Grčija) - Darnah/Derna (Libija) med Egejskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: vzhodna Kreta - Karpatos (Grčija) - Rodos (Grčija) - Marmarsko morje (Turčija)
Otoki
Sredozemsko morje obsega približno 10.000 otokov in otočkov, od katerih jih je približno 250 stalno naseljenih.
Večji otoki v Sredozemskem morju so: Balearski otoki (Majorka, Menorca in Ibiza) v zahodnem Sredozemlju Korzika, Sardinija in Sicilija v osrednjem Sredozemlju (tudi Malta in Krf z Jonskimi otoki ter Džerba v Tuniziji in Elba v Italiji) Kreta, Rodos in Ciper v vzhodnem Sredozemlju (in Egejski otoki z največjo Evbojo; Lezbos, Hios, Samos, Lemnos ...)
Polotoki Mala Azija (Anatolija) - Turčija Balkanski polotok - Turčija, Grčija, Albanija, (Bolgarija, Severna Makedonija), Črna Gora, (Kosovo), Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Slovenija Galipoli - Turčija Peloponez, Atika in Halkidika - Grčija Istra - Hrvaška, Slovenija (Pelješac - Hrvaška) Apeninski polotok - Italija (in San Marino) Gargano Salento Kalabrija Pirenejski (tudi Iberski polotok) - Španija, Francija, Andora
Države ob (in v) Sredozemskem morju