sličica|333x333_pik|Podrobnost prikazuje stolpce glifov na steli 1 iz La Mojarre iz 2. stoletja. Levi stolpec da datum dolgega štetja ali torek, 20. januar 156. V desnih stolpcih so glifi v istmijski (poolmeški pisavi) Mezoameriški koledar dolgega štetja je neciklični dvajsetiški koledar, ki ga je uporabljalo več mezoameriških civilizacij, od katerih so najbolj znani Maji. Zaradi tega se ta koledar imenuje tudi majevski koledar dolgega štetja. Z uporabo prirejenega nepopolnega dvajsetiškega računa koledar dolgega štetja določa dan s štetjem števila dni, ki so pretekli od ponedeljka 11. avgusta 3114 pr. n. št. (proleptični gregorijanski koledar).Coe (1994b), str. 75, podaja datum 13. avgust. Ker se koledar dolgega štetja ne ponavlja, so ga veliko uporabljali na spomenikih. Večina mezoameriških ljudstev je poznala v glavnem ciklični koledar, koledarski sestav, ki ga danes običajno označujejo z imenom dolgo štetje, se je prvič pojavil vzdolž južne obale Mehiškega zaliva, kjer so v predklasičnem obdobju živeli predniki današnjih ljudstev Mixe in Sokejev, ustvarjalci prve velike mezoameriške civilizacije, za katero uporabljamo ime Olmeki. Kasneje so ta sestav uporabljali le Maji.Šprajc. Koledarski krog 52-letnega cikla je bil daleč najpomembnejši za večino mezoameriških ljudstev, z navidezno izjemo majevske elite vse do konca klasičnega obdobja, ko je bi enako pomemben tudi koledar dolgega štetja.

Ozadje

Med koledarji v rabi v predšpanski Mezoameriki so največ uporabljali 365-dnevni Sončev koledar (haab') in 260-dnevni obredni koledar z 20 periodami po 13 dni. Ta 260-dnevni koledar se je pri Majih imenoval tzolk'in in tonalpohualli pri Aztekih.

Koledarja haab in tzolk'in sta označevala in poimenovala dneve, leto pa se je imenovalo po datumu tzolkina, ki je ustrezal določenemu dnevu leta (običajno prvemu ali zadnjemu). Kombinacija datumov v koledarjih haab in tzolk'in je bila dovolj za ustrezno določitev posameznega datuma, saj se kombinacija ni znova pojavila naslednjih 52 let, kar je skoraj življenjska doba človeka.

Ker sta koledarja temeljila na 365 in 260 dnevih, se je celotni cikel ponovil natančno vsakih 52 let v koledarju haab'''. Ta perioda je znana kot koledarski krog. Majevskega imena za to obdobje ne poznamo, pri Aztekih in drugih ljudstvih, ki so govorila jezik nahuatl, pa se je imenoval xiuhmolpilli in so ga začenjali z letom 2 acatl (2 ben pri Majih).

Za določevanje daljših časovnih obdobij od 52 let, so mezoameriški prebivalci razdelali koledar dolgega štetja.

Periode dolgega štetja

Koledar dolgega štetja označuje datum s štetjem števila preteklih dni od 11. avgusta 3114 pr. n. št. Koledar je namesto desetiškega sestava uporabljal dvajsetiški sestav. Tako je 0.0.0.1.5 enako 25, 0.0.0.2.0 pa 40.

Koledar dolgega štetja ni dosledno dvajsetiški, saj je druga številka (od desne) lahko največ 18, preden preskoči na 0. Tako 0.0.1.0.0 ne predstavlja 400 dni, ampak le 360 dni.

Naslednja preglednica prikazuje enačke period in tudi njihova majevska imena .

+Preglednica enot dolgega štetja št. dni perioda dolgega št. perioda dolgega št. približno sončevih let majevski zapis 1   = 1 k'in 1/365 0.0.0.0.1 20 = 20 k'inov = 1 vinal 1/18 0.0.0.1.0 360 = 18 vinalov = 1 tun 1 0.0.1.0.0 7200 = 20 tunov = 1 k'atun 20 0.1.0.0.0 144.000 = 20 k'atunov = 1 b'ak'tun 395 1.0.0.0.0 Majevsko ime za dan je bilo k'in. Dvajset k'inov je znanih kot vinal (ali uinal). Osemnajst vinalov ali 360 k'inov je en tun. Dvajset tunov je en k'atun. Dvajset k'atunov da en b'ak'tun. Obstajajo tudi štiri redko uporabljene periode višjega reda: piktun, kalabtun, k'inčiltun in alautun.

Računanje datumov dolgega štetja thumb|right|250px|Majevske številke

Mezoameriške številke

Datumi dolgega štetja so zapisani z mezoameriškimi številkami kot je prikazano v preglednici. Pika predstavlja 1, črta pa 5. Glif za školjko 20px je označeval sistem ničle. Koledar dolgega štetja je potreboval ničlo za razločevanje in predstavlja eno najzgodnejših predstav o ničli kot številu v zgodovini človeštva.

thumb|250px|left|Zadnja stran stele C iz Tres Zapotes, olmeškega arheološkega najdišča.To je drugi najstarejši znani datum v dolgem štetju. Števila 7.16.6.16.18 dajo datum 1. september 32 pr. n. št. (proleptično gregorijansko). Glifi, ki obkrožajo datum, verjetno predstavljajo enega od redkih primerkov epiolmeške pisave

Skladnja

Datumi dolgega štetja so pisani navpično, v višjimi periodami (kot je npr. b'ak'tun) na vrhu, nato pa so nanizane manjše periode do števila dni (k'in). Kot je moč videti na levi, je prikazani datum dolgega štetja na steli C iz Tres Zapotes 7.16.6.16.18.

7 × 144.000 = 1.008.000 dni (k'in) 16 × 7200 = 115.200 dni (k'in) 6 × 360 = 2160 dni (k'in) 16 × 20 = 320 dni (k'in) 18 × 1 = 18 dni (k'in)   Skupaj dni= 1.125.698 dni (k'in)

Datum na steli C je potem 1.125.698 dni od 11. avgusta 3114 pr. n. št. ali od 1. septembra 32 pr. n. št..

Na majevskih spomenikih je skladnja dolgega štetja obsežnejša. Datumsko zaporedja je dano enkrat na začetku zapisa in se začne z glifom ISIG (Introductory Series Initial Glyph), kar pomeni tzik-a(h) hab’ [zavetnik meseca haab'a] (»spoštovano je bilo štetje let z zavetnikom [meseca]«).Boot, str. 2. Naslednjih je 5 števk dolgega štetja, katerim sledi datum v tzolk'inu, zapisanem kot samostojni glif, nato pa še dodatni zapis. Večina teh dodatnih nizov je neobveznih. Ugotovili so, da so povezani z Luninimi podatki, na primer starost Lune na izbrani dan in izračunana dolžina trenutne lunacije.Pomemben v tem zaporedju je glif z devetimi različnimi oblikami, ki so jih zgodnejši epigrafiki označili z G. Povezali so ga s ciklom Gospodov noči, znanim iz virov iz kolonialnih časov osrednje Mehike, vendar je možnih tudi več drugih razlag. Glej Thompson. Datum zaključi glif, ki navede dan in mesec haab'ovega leta. Besedilo se potem nadaljuje z opisom dogajanja, vezanega na ta datum.

Izvor koledarja dolgega štetja

Najstarejši najden zapis v dolgem štetju je na steli 2 v Chiapa de Corzo, Chiapas, Mehika, ki prikazuje datum iz leta 36 pr. n. št. Preglednica navaja seznam 6 artefaktov z 8. najstarejšimi datumi dolgega štetja.

arheološko najdišče ime gregorijanski datum (glede na 11. avgust) zapis dolgega štetja lega Chiapa de Corzo Stela 2 10. december 36 pr. n. št. 7.16.3.2.13 Chiapas, Mehika Tres Zapotes Stela C 3. september, 32 pr. n. št. 7.16.6.16.18 Veracruz, Mehika El Baúl Stela 1 6. marec 37 pr. n. št. 7.19.15.7.12 Gvatemala Abaj Takalik Stela 5 20. maj, 103 AD 8.3.2.10.15 Gvatemala ' ' ' ' 6. junij 126 8.4.5.17.11 ' ' La Mojarra Stela 1 14. julij 156 8.5.16.9.7 Veracruz, Mehika ' ' ' ' 22. maj 143 8.5.3.3.5 ' ' Blizu La Mojarre Kipec Tukstla 15. marec 162 8.6.2.4.17 Veracruz, Mehika

Od 6. najdišč trije ležijo na zahodnem robu majevskega ozemlja in trije so več sto kilometrov naprej proti zahodu, tako da večina raziskovalcev verjame, da je koledar dolgega štetja nastal pred Maji.Glej npr. Diehl, str. 186. Stela La Mojarra 1, kipec Tukstla, Stela C iz Tres Zapotes in Stela 2 iz Chiape so zapisane v poolmeški pisavi in ne v majevski.Glej razdelek #05, "A sketch of prior documentation of epi-Olmec texts" , v Peréz de Lara in Justeson (2005). Stela 2 iz El Baúla je bila narejena v izapanskem slogu. Prvi nedvoumni majevski artefakt je stela 29 iz Tikala, z datumom dolgega štetja iz leta 292 (8.12.14.8.15), več kot 300 let po steli 2 iz Chiape de Corzo.Coe (2002), str. 87.

Zadnji znani datum v majevskem dolgem štetju je naveden na hrbtni strani stele v mestu Toniná - 18. januar 909 ali .Gugliota, str. 75.

Povezave med zahodnimi koledarji in koledarjem dolgega štetja +Korelacije JDN za majevski datum(po Thompson 1971 idr.) ime korelacijaWillson438.906Smiley482.699Makemson489.138Spinden489.384Teeple492.662Dinsmoor497.879-4CR508.363-2CR546.323Stock556.408Goodman584.280Martinez-Hernandez584.281GMT584.283Lounsbury584.285Pogo588.626+2CR622.243Kreichgauer626.927+4CR660.203Hochleitner674.265Schultz677.723Ramos679.108Valliant679.183Weitzel774.078

Predlagali so več postopkov za pretvorbo datuma iz dolgega štetja v datum zahodnega koledarja. Ti postopki ali korelacije v splošnem temeljijo na datumih iz španske osvojitve, ko so bili datumih iz obeh koledarjev dovolj znani.

Splošno vpeljan način za izražanje korelacije med majevskim in gregorijanskim ali julijanskim koledarjem je določitev števila dni od začetka julijanske dobe (ponedeljek, 1. januar 4713 pr. n. št.) do začetka dobe 0.0.0.0.0 (4 ajav, 8 kumk'u).

Najbolj sprejeta korelacija je »korelacija Goodmana, Martineza in Thompsona« (korelacija GMT). Korelacija GMT jemlje, da se je začetni datum 0.0.0.0.0 zgodil 6. septembra 3114 pr. n. št. (julijansko) ali 11. avgusta 3114 pr. n. št. (gregorijansko), julijansko število dneva (JDN) 584283, število dni od začetka julijanske dobe. Ta korelacija ustreza astronomskim, etnografskim, zgodovinskim virom in datiranjem s pomočjo ogljika. Obstaja tudi več drugih korelacij, ki so jih v različnih časih predlagali, večina ima zgodovinski pomen, razen koleracije, ki jo je predlagal Floyd Lounsbury in ki se razlikuje od korelacije GMT za dva dni, uporabljajo pa jo nekateri raziskovalci Majev. Začetni datum 0.0.0.0.0 se ne nanaša na noben pomemben zgodovinski dogodek, saj je toliko zgodnejši. Začetek so gotovo izračunali, verjetno na osnovi mitoloških, numeroloških ali pa tudi astronomskih vzgibov.

Danes, , je v dolgem štetju .

Uporaba programja, ki upošteva proleptični gregorijanski koledar, je lahko težavna zaradi:

Zgodovinskega raziskovanja. Korelacija GMT na primer temelji na datumih v obeh koledarjih v Kroniki Oxcutzcaba, Relación de las Cosas de Yucatán škofa Diega de Lande in knjigah Chilam Balam. Če bi hoteli pravilno izvesti korelacijo GMT s pomočjo teh datumov v programu, ki uporablja proleptični gregorijanski koledar, bi bilo nemogoče, ker tedaj gregorijanskega koledarja niso uporabljali. Astronomskega raziskovanja. Pri raziskovanju antičnih opazovanj na stelah ali v kodeksih se lahko pretvori dolgo štetje v dneve, mesece in leta. Ta datum se lahko potem vnese v astronomski program. Ta program bo potem uporabljal standardni julijanski/gregorijanski koledar, kjer se bo pojavila večja napaka.

+Seznam začetnih datumov za 13 baktunov dolgo štetje proleptično gregorijansko0.0.0.0.0 11. avgust 3114 pr. n. št.]1.0.0.0.0 13. november 2720 pr. n. št.2.0.0.0.0 16. februar 2325 pr. n. št.3.0.0.0.0 21. maj 1931 pr. n. št.4.0.0.0.0 23. avgust 1537 pr. n. št.5.0.0.0.0 26. november 1143 pr. n. št.6.0.0.0.0 28. februar 748 pr. n. št.7.0.0.0.0 3. junij 354 pr. n. št.8.0.0.0.0 5. september 419.0.0.0.0 9. december 43510.0.0.0.0 13. marec 83011.0.0.0.0 15. junij 122412.0.0.0.0 18. september 161813.0.0.0.0 21. december 201214.0.0.0.0 26. marec 240715.0.0.0.0 28. junij 2801

Leto 2012 in dolgo štetje

Po knjigi Popol Vuh, ki vsebuje podrobnosti o poročilih nastanka sveta pri Majih K'iche' z višavij v kolonialnem času, sedaj živimo v četrtem svetu.Schele, Freidel (1990), str. 429-430. Popol Vuh opisuje prve tri nastanke, ki so bogovom spodleteli, in četrtem uspelem nastanku, v katerem se je pojavil človek. V majevskem dolgem štetju se je predhodna stvaritev končala na začetku 13. b'ak'tuna.

Predhodna stvaritev se je v dolgem štetju končala 12.19.19.17.19. Naslednji 12.19.19.17.19 se bo pojavil 20. decembra 2012, ki mu bo sledil začetek 13. b'ak'tuna, 13.0.0.0.0 21. decembra 2012.Različni viri navajajo druge datume, na primer 23. december; glej npr. Schele in Friedel (1992). V mnogih člankih in knjigah o new ageu so razlagali, da bo to konec te stvaritve, naslednja sprememba tečajev ali nekaj čisto drugega (glej teorija novosti, galaktična poravnava). V tej dobi se približujemo istemu štetju, le da si pri tem majevskega običaja krajšanja njihovih datumov na 5 decimalnih mest napačno predstavljajo. Po Majih se bo baktun končal leta 2012, pomemben dogodek konca 13. 400-letne dobe, ne pa konec sveta.

Napisi za letom 2012