Olimpijske igre (OI) ali olimpijada so športno tekmovanje, ki je organizirano na štiri leta. Prvotno so jih organizirali v antični Grčiji, konec 19. stoletja pa je zamisel oživil francoski baron Pierre de Coubertin. Igre olimpijade, bolj znane kot poletne olimpijske igre od leta 1896 dalje z izjemo obdobja med prvo in drugo svetovno vojno, prirejajo vsaka štiri leta. Posebne igre za zimske športe, zimske olimpijske igre, prirejajo od leta 1924 dalje. Od leta 1994 dalje te igre niso več v istem letu kot igre olimpijade.

Antične olimpijske igre

Dokument o začetkih antičnih olimpijskih iger se ni ohranil, obstajajo pa številne legende o njihovem začetku. Po eni od njih naj bi bile prve igre povezane z antičnim grškim pojmom ἐκεχειρία (ekeicheiria) ali olimpijskim premirjem. Prve zabeležene igre so se odvijale v Olimpiji leta 776 pr. n. št..Olympic Games Encyclopædia Britannica, vendar pa so s precejšnjo gotovostjo igre prirejali tudi pred tem. Igre so bile krajevnega značaja, edina disciplina, v kateri so se tekmovalci pomerili, pa je bil tek na stadionu. Pozneje so igre počasi prerasle v vsegrški dogodek. Svoj največji razcvet so doživele v šestem in petem stoletju pred našim štetjem. Olimpijada je bila verskega pomena, pri čemer so se atletska tekmovanja prepletala z žrtvovanji in obredi v čast Zevsa, katerega mogočni kip je stal v olimpijskem svetišču, ter Pelopsa, božanskega junaka in mitičnega kralja Olimpije, slavnega po svoji legendarni dirki z bojnimi vozovi, v čigar čast so igre prirejali. Število športnih disciplin je naraslo na dvajset, slavje pa se je raztegnilo na več dni. Zmagovalci so bili deležni velikih časti, slavili so jih v pesmih in kipih. Igre so prirejali vsaka štiri leta, obdobje med dvema igrama pa je bilo znano kot »olimpijada«. Olimpijade so tako služile kot eden od načinov štetja časa.

Z rimsko nadvlado nad Grčijo so igre sčasoma izgubile svoj pomen. Ko je krščanstvo postalo uradna vera v rimskem cesarstvu, so na olimpijske igre začeli gledati kot na »poganski« obred, ki je ogrožal prevlado krščanstva, in leta 393 jih je rimski cesar Teodozij prepovedal, s čimer je zaključil tisočletje antičnih olimpijskih iger.

Oživitev olimpijskih iger

Z odlokom cesarja Teodozija leta 393 olimpijske igre niso dokončno zamrle. Že v 17. stoletju je v Angliji potekal športni festival, imenovan po olimpijskih igrah. V stoletjih, ki so sledila, je bilo v Franciji in Grčiji organiziranih še več podobnih dogodkov, vsem pa je bilo skupno, da so bili krajevnega, ne pa mednarodnega značaja. Zanimanje za oživitev olimpijskih iger je naraslo, ko so nemški arheologi sredi 19. stoletja odkrili ruševine antične Olimpije.

Nekako v istem času je francoski baron Pierre de Coubertin razmišljal o vzrokih za francoski poraz v francosko-pruski vojni (1870–1871), in prišel do sklepa, da je treba izboljšati telesno pripravljenost francoskih vojakov. Coubertin si je igre zamislil kot način zbliževanja narodov, na katerem bi se mladeniči in mladenke pomerili v športnih disciplinah, namesto da se spopadajo v vojni. Oživitev olimpijskih iger je po njegovem izpolnjevala oba zastavljena cilja.

Na kongresu, organiziranem med 16. in 23. junijem 1894 na pariški univerzi Sorbona, je svoje zamisli predstavil mednarodni javnosti. Zadnji dan kongresa je bilo sklenjeno, da se prve olimpijske igre moderne dobe organizirajo leta 1896 v Atenah, v domovini antičnih olimpijskih iger. Ustanovili so tudi Mednarodni olimpijski komite, na čelo katerega je bil izvoljen Grk Demetrius Vikelas, in mu poverili organizacijo iger.

Prve olimpijske igre moderne dobe so doživele uspeh. Čeprav je tekmovalo vsega 250 tekmovalcev, je bil to tedaj vendarle največji mednarodni športni dogodek vseh časov. Grška javnost in oblast so bili navdušeni, in so predlagali, da bi igre organizirali v Atenah vsaka štiri leta. Mednarodni olimpijski komite se je odločil drugače, in druge olimpijske igre so bile organizirane v Parizu v Franciji.

Olimpijske igre moderne dobe Po začetnem uspehu so olimpijske igre doživele obdobje stagnacije. Igre v Parizu (1900) in St. Louisu (1904) sta zasenčili svetovni razstavi, v okviru katerih so bile vključene igre. Leta 1906 so ob desetletnici modernih olimpijskih iger so v Atenah organizirali interkalarne igre, tako imenovane zaradi tega, ker so vskočile med dvoje rednih terminov. Čeprav jih je organiziral Mednarodni olimpijski komite, jih ta danes ne priznava kot olimpijske igre. Kakorkoli že, so igre leta 1906 pritegnile široko mednarodno zasedbo — za razliko od olimpijskih iger v St. Louisu, kjer je bilo 80 % tekmovalcev Američanov. S tem se je začel vzpon priljubljenosti in obsega iger.

Olimpijske igre Atene 1896 42 Olimpijske igre Pariz 1900 68 Olimpijske igre Saint Louis 1904 90 Olimpijske igre London 1908 102 Olimpijske igre Stockholm 1912 Olimpijske igre Berlin 1916 - odpadle zaradi prve svetovne vojne Olimpijske igre Antwerpen 1920 Olimpijske igre Pariz 1924 Olimpijske igre Amsterdam 1928 Olimpijske igre Los Angeles 1932 Olimpijske igre Berlin 1936 Olimpijske igre Helsinki 1940 - odpadle zaradi druge svetovne vojne Olimpijske igre London 1944 - odpadle zaradi druge svetovne vojne Olimpijske igre London 1948 Olimpijske igre Helsinki 1952 Olimpijske igre Melbourne 1956 Olimpijske igre Rim 1960 Olimpijske igre Tokio 1964 Olimpijske igre Ciudad de Mexico 1968 Olimpijske igre München 1972 Olimpijske igre Montreal 1976 Olimpijske igre Moskva 1980 Olimpijske igre Los Angeles 1984 Olimpijske igre Seul 1988 Olimpijske igre Barcelona 1992 Olimpijske igre Atlanta 1996 Olimpijske igre Sydney 2000 Olimpijske igre Atene 2004 Olimpijske igre Peking 2008 Olimpijske igre London 2012 Olimpijske igre Rio de Janeiro 2016 Olimpijske igre Tokio 2020 (zaradi epidemije izvedene leta 2021) Olimpijske igre Pariz 2024 Olimpijske igre Los Angeles 2028 Olimpijske igre Brisbane 2032

Zimske olimpijske igre Ko je bil ustanovljen MOK, je bila ena od predlaganih športnih disciplin tudi drsanje. Kljub temu jih na spored olimpijskih iger vse do iger v Londonu (1908), kjer so izvedli tekmovanje v štirih disciplinah umetnostnega drsanja, niso uvrščali. Predlog o ločenih zimskih igrah so zavrnili predstavniki skandinavskih držav, ki so favorizirali svoje Nordijske igre. Kljub temu so zimski športi ostali na sporedu odpovedanih iger leta 1916, kot tudi na igrah leta 1920 v Antwerpnu.

Konec januarja 1924 so v Chamonixu, Francija, organizirali Semaine des Sports d'Hiver (teden zimskih športov). Dogodek je bil organiziran pod pokroviteljstvom MOK in se je navezoval na olimpijske igre, ki so od maja do julija istega leta potekale v Parizu. Dogodek je bil ocenjen kot zelo uspešen, in leta 1925 je MOK sklenil ustanoviti ločeno od poletnih olimpijskih iger posebne zimske olimpijske igre. Tekmovanja leta 1924 so na sestanku MOK leta 1926 retroaktivno priznali kot prve zimske olimpijske igre. Olimpijski pravilnik zahteva, da se morajo vse športne discipline na zimskih olimpijskih igrah odvijati bodisi na snegu, bodisi na ledu.

Do leta 1992 so poletne in zimske olimpijske igre sovpadle na isto leto, leta 1986 pa se je MOK odločil, da jih loči, s čimer naj bi enakomerneje porazdelili stroške med vse prizadete. Zaradi te odločitve so bile organizirane zimske olimpijske igre leta 1994 le dve leti po prejšnjih.

Seznam zimskih olimpijskih iger

Leto Mesto Država Datum Št. držav Športnikov Disciplin1924 Chamonix Francija 25. januar - 5. februar 16 292 101928 St. Moritz Švica 11. februar - 19. februar 25 464 111932 Lake Placid ZDA 4. februar - 15. februar 17 252 111936 Garmisch-Partenkirchen Tretji rajh 6. februar -16. februar 28 668 141948 St. Moritz Švica 30. januar - 8. februar 28 669 151952 Oslo Norveška 4. februar - 25. februar 30 694 161956 Cortina d'Ampezzo Italija 26. januar - 5. februar 32 820 181960 Squaw Valley ZDA 18. februar-28. februar 30 665 211964 Innsbruck Avstrija 29. januar-9. februar 36 1091 251968 Grenoble Francija 6. februar-18. februar 37 1158 261972 Saporo Japonska 3. februar-13. februar 35 1006 261976 Innsbruck Avstrija 4. februar-15. februar 37 1123 271980 Lake Placid ZDA 13. februar-24. februar 37 1072 281984 Sarajevo SFRJ 8. februar-19. februar 49 1274 291988 Calgary Kanada 13. februar-28. februar 57 1423 321992 Albertville Francija 8. februar-23. februar 64 1801 381994 Lillehammer Norveška 12. februar-27. februar 67 1739 381998 Nagano Japonska 7. februar-22. februar 72 2302 682002 Salt Lake City ZDA 8. februar-24. februar 77 2399 782006 Torino Italija 10. februar-26. februar 80 2663 842010 Vancouver Kanada 12. februar-28. februar 82 2566 862014 Soči Rusija 7. februar-23. februar 88 2873 982018 Pjongčang Južna Koreja 8. februar - 25. februar 93 2896 1022022Peking Kitajska4. februar-20. februar9128711092026Milano in Cortina d'Ampezzo Italija

Olimpijski simboli

Leta 1913 je Pierre de Coubertin ustvaril olimpijski znak, osnovno moč olimpijskega gibanja, med seboj povezane olimpijske kroge, ki predstavljajo zvezo petih celin in srečanje športnikov vsega sveta na olimpijskih igrah. Povezanost pomeni sožitje, medsebojno spoštovanje in prijateljstvo narodov petih celin planeta Zemlje. Barve petih krogov so točno določene in pomenijo v zgornji vrsti (od leve proti desni): modra Evropo, črna Afriko, rdeča Ameriko, v spodnji vrsti pa (od leve proti desni) rumena Azijo in zelena Avstralijo z Oceanijo.

Olimpijski simboli so tudi olimpijska zastava, olimpijski ogenj, olimpijska prisega in olimpijski piktogrami. Zastava je bele barve, pomeni mir in vsebuje olimpijski znak. Skiciral in predložil v sprejem jo je Pierre de Coubertin, prvič pa so jo izobesili na olimpijskih igrah v Antwerpnu leta 1920. Olimpijski ogenj se tradicionalno prižge nekaj mesecev pred začetkom olimpijskih iger v Olimpiji v Grčiji in se v štafeti prenese na osrednje prizorišče, kjer gori ves čas trajanja dogodka. Pred prižigom ognja tekmovalec, sodnik ali trener države gostiteljice izreče olimpijsko prisego, s katero se športniki in organizatorji zavežejo k spoštovanju pravil poštenega tekmovanja. Olimpijski piktogrami se uporabljajo za ponazoritev različnih športov od olimpijskih iger v Tokiu leta 1964 naprej.

Olimpijski športi

Program olimpijskih iger trenutno vsebuje 35 različnih športov, 53 disciplin in več kot 400 športnih prireditev.

Olimpijski šampioni Slovenski olimpijski šampioni Prejemniki olimpijskih medalj v atletiki Prejemnice olimpijskih medalj v atletiki

Slovenci in olimpijske igre Slovenski olimpijski šampioni Uvrstitve slovenskih olimpijcev

Druge olimpijade

paraolimpijske igre specialna olimpijada šahovska olimpijada mednarodna olimpijada v informatiki mednarodna matematična olimpijada mednarodna fizikalna olimpijada mednarodna kemijska olimpijada mednarodna biološka olimpijada mednarodna lingvistična olimpijada Mednarodna olimpijada iz astronomije in astrofizike mednarodna olimpijada iz znanja angleškega jezika mednarodna olimpijada iz nemščine

Sklici

Zunanje povezave

http://www.olympic.si/ http://www.olympic.org/

Kategorija:Mednarodna športna tekmovanja * Kategorija:Večšportna tekmovanja