Trave (znanstveno ime Poaceae) je družina večinoma zelnatih, redkeje olesenelih rastlin. Obsegajo okoli 9000 vrst, združenih v okoli 650 rodov. So vir vseh vrst žit (vključno z rižem), večine svetovnega pridelka sladkorja, hrane za domače in divje živali, bambusa in trstike. Pripadniki te družine uspevajo v vseh biomih na svetu.
Razširjenost Trave so kozmopoliti. Preraščajo približno 20 % kopnega na Zemlji. Dominirajo v pasu med gozdovi in puščavami, to je v pasu step, prerij, savan in pamp. Pod vplivom človeka so nastale obsežne kulturne stepe na nekoč gozdnatih območjih.
Opis Med travami prevladujejo zelišča, zelnate trajnice in enoletnice. Pravih lesnatih rastlin ni, čeprav pri nekaterih stebla olesenijo (bambus).
Koreninski sistem Pri tipičnih travah je koreninski sistem šopast in pogosto dopolnjen z nadomestnimi koreninami, ki poganjajo iz spodnjih stebelnih kolenc.
Steblo Steblo trav (bil ali bilka) je pokončno, izrazito kolenčasto, večinoma nerazraslo in največkrat votlo. Včasih je steblo tudi polno ali celo lesnato, vendar ne zaradi sekundarne debelitve, ampak zaradi lignifikacije primarnih tkiv (bambus).
Trave imajo pogosto podzemna stebla, iz katerih poganjajo nadzemni deli. Stebla se razraščajo v glavnem tik pod ali nad površjem.
Listi Listi rastejo v dveh vrstah v določenih presledkih vzdolž stebla. Mesto kjer so pritrjeni na steblo se imenuje kolence (nodij). Sestavljeni so iz nožnice in ploskve. Nožnica, ki je morfološka značilnost trav, tesno obdaja steblo in daje mehansko oporo mehkemu delu stebla, ki je tik nad kolencem. Kjer prehaja listna nožnica v listno ploskev, je pri mnogih travah nežna prosojna listna kožica ali ligula. Kolence ni votlo, tu je tkivo, ki omogoča travam rast v dolžino. Odebelina na kolencih nastane zato, ker na tem mestu močno odebeli listna nožnica; s tem je nežno tkivo v notranjosti kolenca dobro zavarovano.
Socvetje thumb|240px|right|Zgradba socvetja trav:A=ogrinjalni plevi oz. brakteje;B=krovna pleva;C=resa;1=predpleva;2=luskici (lodikuli);3=prašniki;4=plodnica;5=dvodelna brazda Socvetja trav so sestavljena socvetja. Glavna os socvetja ne nosi posameznih cvetov, temveč manjša socvetja, ki jim pravimo klaski. Urejeni so na različne načine, od posamičnega klasa ali grozda do vmesnih stopenj z nekaj klaski in večvejnatega lata. Vsak cvet trav ima tri prašnike in en pestič. Le nekateri rodovi imajo šest prašnikov (na primer riž). Nekatere vrste bambusa imajo razen šestih prašnikov tudi tri puhaste brazde na pestiču, pod njim pa namesto dveh tri luskice. Cvetnega odevala navidezno sploh ni, ker so trave vetrocvetke in tako veter lažje odnaša in prinaša pelod. Plodnica je nadrasla, z eno semensko zasnovo. Brazda je velika in deljena. Cvetovi so praviloma dvospolni (redko enospolni). Vsak cvet v klasu je v zalistju krovne pleve, podpira pa ga predpleva. Cvetno odevalo trav je močno reducirano, sestavljeno le še iz dveh lusk - lodikul. Pleve so pogosto podaljšane v ostnate rese.
V klasu pšenice, rži, ječmena in mnogih drugih trav so klaski sedeči, to je nepecljati; v latu pa so klaski pecljati, tako na primer pri ovsu.
Razmnoževanje Trave so vetrocvetke in imajo dvospolne cvetove - ena izmed redkih izjem je koruza. Opraševanje traja zelo kratek čas.
Pomen trav Velik pomen trav, ki ga imajo v vegetaciji, je predvsem v njihovi sposobnosti, da rastejo v silnih množinah in da tvorijo masovne sestoje, kot so pašniki, senožeti, travniki, stepe, pampe, prerije in savane.
Trave so najožje povezane z evolucijo človeka, saj so se vse človeške civilizacije razvile vsaj z eno od vrst trav kot glavnim virom prehrane: Mala Azija - ječmen in pšenica zmernotopli predeli Azije in Evrope - rž in oves daljni Vzhod - riž Indija - proso Afrika - sirk in proso Amerika - koruza
Trave dajejo poleg škroba tudi sladkor (Saccharum officinarium), krmo živalim, lignificirana stebla bambusov se uporabljajo za pohištvo. Pomembne so tudi za krajinsko oblikovanje (trate, zelenice, igrišča).
Sistematika Tipski rod trav je latovka (Poa), odtod tudi poimenovanje družine Poaceae. Ime Poa izvira iz grščine in pomeni zelišče, trava, rastlina. Zastarel izraz za družino je Gramineae. Uporaba starejšega izraza je še vedno dovoljena: Poaceae = Gramineae Jussieu nom. cons. (nomina conservanda) et nom. alt. (nomen alternativum)INTERNATIONALER CODE DER BOTANISCHEN NOMENKLATUR, PDF, abgerufen am 7. September 2007.
Trave so kritosemenke (Magnoliophyta). V nasprotju z golosemenkami (Gymnospermae) je pri njih semenska zasnova v plodnici. Družina trav pripada redu travovci (Poales) in razredu enokaličnice (Liliopsida). Družina vsebuje približno 10.000 vrst, ki so razdeljene v 600 do 700 rodov. Trave so razdeljene v 13 poddružin, ki so po velikosti neenakomerno porazdeljene, potem so razčlenjene še v skupno 64 tribusov. Poddružine lahko glede na filogenetiko združimo v dve glavni skupini: „BEP-klad“ in „PACC-klad“.
Pregled sistematike trav (Poaceae) z izborom rodov in vrstGrass Phylogeny Working Group, Nigel P. Barker, Lynn G. Clark, Jerrold I. Davis, Melvin R. Duvall, Gerald F. Guala, Catherine Hsiao, Elizabeth A. Kellogg, H. Peter Linder: Phylogeny and Subfamilial Classification of the Grasses (Poaceae). Annals of the Missouri Botanical Garden, 2001, Vol. 88, No. 3 (Summer, 2001), pp. 373-457 Poddružina Anomochlooideae – z dvema tribusoma s po enim rodom: Tribus Anomochloeae Anomochloa Tribus Streptochaeteae Streptochaeta Poddružina Pharoideae – z enim tribusom in enim rodom z 1 do 12 vrstami: Tribus Phareae Pharus Poddružina Puelioideae – z dvema tribusoma, v vsakem je en rod, 14 vrst: Tribus Puelieae: Puelia Tribus Guaduelleae: Guaduella
BEB-klad
Poddružina Bambus (Bambusoideae) – zraste lahko tudi do višine 36 metrov in na dan lahko nekatere vrste zrastejo tudi do 40 cm. Njegova stebla pogosto olesenijo kar je navadno značilnost dreves. Z dvema tribusoma, 98 rodovi in približno 1200 vrst: Tribus Olyreae Tribus Bambuseae (izbor): Bambusa ≈ 120 vrst Chusquea ≈ 120 vrst Fargesia ≈ 80 vrst Guadua Otatea Phyllostachys ≈ 70 vrst Pseudosasa Sasaella Semiarundinaria
Poddružina Ehrhartoideae (= Oryzoideae) - s štirimi tribusi, 19 rodovi in približno 120 vrst: Tribus Ehrharteae – s štirimi rodovi. Tribus Phyllorachideae – s štirimi rodovi. Tribus Streptogyneae – z enim rodom. Tribus Oryzeae (izbor): Oryza ≈ 20 vrst Zizania – 4 vrste Leersia (rižolica) ≈ 17 vrst Chikusichloa – 3 vrste Hygroryza – 1 vrsta Luziola ≈ 11 vrst Zizaniopsis ≈ 5 vrst Porteresia – 1 vrsta Rhynchoryza – 1 vrsta Maltebrunia – 5 vrst Prosphytochloa – 1 vrsta Potamophila – 1 vrsta
Poddružina Pooideae – z 15 tribusi, 202 rodova in približno 3300 vrst: Tribus Ampelodesmeae Tribus Aveneae Agrostis (šopulja) ≈ 220 vrst Ammophila - 3 vrst Alopecurus (lisičji rep) ≈ 25 vrst Arrhenatherum (pahovka) - 6 vrst Avena (oves) ≈ 25 vrst Calamagrostis (šašulica) ≈ 230 vrst Deschampsia (masnica) ≈ 50 vrst Helictotrichon (ovsika) ≈ 50 vrst Holcus (medena trava) Phalaris (čužka) ≈ 15 vrst Phleum (mačji rep) Tribus Brachyelytreae Tribus Brachypodieae Tribus Bromeae Bromus (stoklasa) ≈ 100 vrst Tribus Brylkinieae Tribus Diarrheneae Tribus Hainardieae Tribus Lygeeae Tribus Meliceae Glyceria (sladika) ≈ 15 vrst Puccinellia (slanovka) Melica (kraslika) ≈ 75 vrst Tribus Nardeae Nardus (volk) Tribus Phaenospermatideae Tribus Poeae Briza (migalica) ≈ 20 vrst Dactylis (pasja trava) - v Nemčiji 2 vrsti Festuca (bilnica) ≈ 470 vrst Lolium (ljuljka) - 8 vrst Poa (latovka) ≈ 200 vrst Sesleria (vilovina) - 30-35 vrst Tribus Stipeae Stipa (bodalica) ≈ 300 vrst Tribus Triticeae Elymus ≈ 150 vrst Hordeum (ječmen) ≈ 30 vrst Leymus - 40 vrst Triticum (pšenica) Secale (rž)
PACC-klad Poddružina Aristidoideae - z enim tribusom in 3 rodovi in ≈ 350 vrst: Tribus Aristideae: Aristida (triresa; trireska) ≈ 330 vrst Poddružina Danthonioideae - z enim tribusom in 26 rodovi in ≈ 250 vrst: Tribus Danthonieae Cortaderia ≈ 20 vrst Cortaderia selloana (pampaška trava) Danthonia (oklasnica) ≈ 100 vrst Poddružina Arundinoideae - z enim tribusom in 14 rodovi in 36 do 38 vrst: Tribus Arundineae Phragmites (trst) z dvema do tremi vrstami: Molinia (stožka) - 2 do 5 vrst Arundo (trstenika) Poddružina Chloridoideae - s petimi tribusi in 145 rodovi in ≈ 1400 vrst: Tribus Cynodonteae Astrebla Bouteloua Cynodon (pesjak) - 8 vrst Spartina (metličje) ≈ 14 vrst Tribus Eragrostideae Eleusine (prosenka) Eragrostis (kosmatka) ≈ 300 vrst Muhlenbergia (srakoperka) ≈ 160 vrst Sporobolus (plodomet) ≈ 160 vrst Tribus Leptureae Parapholis (ozkorepka) ≈ 6 vrst Tribus Orcuttieae Tribus Pappophoreae Poddružina Centothecoideae - z dvema tribusoma in 13 rodovi in ≈ 45 vrst: Tribus Centotheceae Centotheca Tribus Thysanolaeneae Poddružina Panicoideae - s sedmimi tribusi in 216 rodovi in približno 3270 vrst: Tribus Andropogoneae Andropogon ≈ 100 vrst Chrysopogon (zlatolaska) Coix - 5 vrst Cymbopogon ≈ 50 vrst Cymbopogon citratus (limonska trava) Saccharum ≈ 35 vrst Saccharum officinarum (sladkorni trst) Sorghum (sirek) Zea (koruza) Tribus Arundinelleae Tribus Gynerieae Tribus Hubbardieae Tribus Isachneae Tribus Paniceae Digitaria (srakonja) Echinochloa (kostreba) Panicum (proso) ≈ 500 vrst Paspalum (jesenka, prosnik) ≈ 330 vrst Pennisetum (perjanka) ≈ 80 vrst Setaria (muhvič) ≈ 150 vrst Setaria viridis (zeleni muhvič) Zygochloa, monotipski Tribus Steyermarkochloeae brez razvrstitve v poddružino: Tribus Eriachneae – z dvema rodovoma: Eriachne Pheidochloa Tribus Micraireae – z enim rodom: Micraira
Reference
Viri
H. C. D. de Wit: »Rastlinski svet 2. del (semenovke)«. Ljubljana: Mladinska knjiga 1978, str. 252. Slovenska imena trav: Šifrant imen organizmov: Inštitut za fitomedicino
* Kategorija:Botanične družine Kategorija:Vrtnarstvo