thumb|right|250px|Izparilnik s stekleničko eteričnega olja Aromaterapija je ena od oblik zdravilstva, ki uporablja hlapne tekoče rastlinske snovi, znane kot eterična olja in druge aromatične sestavine rastlin. Njen namen je vplivati na človekovo zdravje in počutje. Danes aromaterapijo delimo na štiri skupine: medicinska aromaterapija, popularna in ezoterična aromaterapija, holistična aromaterapija in znanstvene raziskave dišav. Najbolj se uporablja holistični pristop k zdravljenju, kar pomeni, da ne zdravi zgolj simptomov ampak splošno telesno stanje – dušo in telo kot celoto.Poštić Slobodanka, A kot aromaterapija, Meander, 2006 Sem spadajo tudi navodila za zdrav način življenja, prehranjevanje ter telesne in druge dejavnosti za krepitev zdravja. Pri aromaterapiji velja, da so bolezenska znamenja posledica porušenega energijskega ravnovesja, zdravljenje z eteričnimi olji pa pomaga pacientovemu telesu, ki se skuša samo pozdraviti. Aromaterapevt skuša s celostnim pristopom ugotoviti prave vzroke bolezenskih težav in jih s pravilno izbiro kombinacije eteričnih olj odpraviti.Gill Farrer-Halls, Aromaterapija, Prešernova družba d.d., 2007
Eterična olja se po sestavi razlikujejo od drugih rastlinskih produktov, saj destilacijski postopek izloči le lažje fitomolekule. Tako eterična olja vsebujejo monoterpene in seskviterpene ter ostale hlapne organske komponente kot so estri, aromatične komponente, neterpenske ogljikovodike itn.
Aromaterapija je splošen pojem, ki se nanaša na vse običaje, kjer uporabljajo eterična olja, včasih v kombinaciji z ostalimi alternativnimi metodami ali duhovnim verovanjem. Najbolj pogosta je uporaba eteričnih olj pri inhaliranju, masaži ali drugi topikalni uporabi.
Zgodovina
Eterična olja kot taka so v rabi od desetega stoletja, ko je naravoslovec Ibn Sena (znan tudi kot Avicenna) odkril postopek parne destilacije. To je danes najbolj pogost način pridobivanja eteričnih olj. Sam termin aromaterapija pa je leta 1920 uvedel francoski kemik René-Maurice Gatefossé. Po nesreči v laboratoriju mu je zagorela roka, zato jo je pomočil v najbližjo hladno tekočino in to je bilo eterično olje sivke. Takoj je opazil ponehanje bolečine, rdečica in mehurji so izginili, opekline so se hitro zdravile in niso pustile brazgotin. Zaradi tega se je celo življenje ukvarjal z raziskovanjem eteričnih olj. Leta 1937 objavil knjigo, v kateri je opisal svojo metodo terapevtske uporabe eteričnih olj, za katera je mislil, da so enako učinkovita kot priznana zdravila. Jean Valnet je nadaljeval delo Gatefossé-ja in med drugo svetovno vojno uporabljal eterična olja pri zdravljenju gangrene.Veronica Sibley, Aromaterapija, Učila International, 2008
Uporaba aromatičnih snovi pa sega v daljno preteklost. Stare civilizacije kot, so Egipčani (balzamiranje mumij), Grki (razkuževanje v času epidemij) in Rimljani (industrija parfumov), so uporabljale dišeče rastline za zdravljenje telesnih in duševnih težav že tisočletja. Odkrivali so, kako goreče veje in listi nekaterih rastlin delujejo na človeka uspavalno ali pa vplivajo na čutne zaznave.
Načini aplikacij
Topikalna: masaža, kopeli, obkladki, nega kože. Inhalacija: direktna (parna inhalacija), indirektna (z izparilniki). Peroralna, rektalna in vaginalna: proti infekcijam, parazitom itn.
Snovi
Snovi, ki jih uporabljamo pri aromaterapiji:
Eterična olja: Eterična olja pridobljena s parno destilacijo (npr. evkaliptusovo olje), s stiskanjem (npr. grenivkino olje), včasih pa se izraz nanaša na eterična olja pridobljena z ekstrakcijo z različnimi topili. Absoluti: Eterična olja primarno ekstrahirana iz rož ali občutljivih rastlinskih tkiv z ekstrakcijo s topilom ali superkritično tekočino (npr. absolut vrtnice). Fitoncidi: Razne organske hlapne komponente, ki delujejo baktericidno, vendar se v praksi ne uporabljajo pogosto zaradi neprijetnega vonja (npr. česen). Rastlinski destilati ali hidrosoli: Stranski vodni produkti destilacije (npr. vrtničina voda), uporabljajo se v kulinariki, za medicinske namene in uporabo na koži. Infuzi: Vodni ekstrakti različnih rastlinskih drog (npr. infuz kamilice) Osnovna olja: Po navadi rastlinska olja, ki služijo razredčevanju eteričnih olj, za uporabo na koži (npr. olje sladkega mandljevca).
Teorija
Aromaterapija je zdravljenje ali preprečevanje bolezni z uporabo eteričnih olj. Za razlago o domnevnih učinkih sta na voljo dva osnovna mehanizma. Prvi je vpliv dišave na možgane, še posebej na limbični sistem preko vohalnega sistema. Drugi je neposredni farmakološki učinek eteričnega olja. Čeprav aromaterapevti trdijo, da natančno poznajo sinergizem med telesom in eteričnimi olji, je učinkovitost aromaterapije potrebno še dokazati. Vendar pa nekatere predhodne študije kažejo pozitivne učinke.
V angleško govorečem svetu, aromaterapevti težijo k temu, da se poudari uporaba olj pri masaži. Aromaterapijo se pogosto smatra za najboljši dopolnilni način zdravljenja, ter za najslabšo lažno znanstveno prevaro.
V Evropi, zlasti v Franciji od koder izvira, je aromaterapija vključena znotraj splošne medicine. Uporaba antiseptičnih, protivirusnih, protiglivičnih in antibakterijskih lastnosti olj, pri nadzoru nad infekcijami, se poudarja pri pristopih, ki jih poznajo prebivalci severne Amerike. V Franciji so nekatera eterična olja regulirana kot zdravila na recept, ki jih predpiše zdravnik. Francoski zdravniki uporabljajo tehniko imenovano aromatogram, na podlagi katerega se odločijo, katero eterično olje bodo uporabili. Najprej zdravnik kultivira vzorec okuženega tkiva ali sekreta od pacienta. Nato rastoče kulture razdeli v petrijevke z agarjem. Vsaka petrijevka se inokulira z drugačnim eteričnim oljem, s tem določi olje, ki je najbolj aktivno proti ciljnim sevom mikroorganizma. Antiseptična aktivnost se pokaže pri vzorcu z zavrto rastjo.http://www.florihana.com/en/aromatogram.htm The Aromatogramhttp://www.pranarom.co.uk/en/essential_oil/aromatogramme Aromatogram
V mnogih državah so eterična olja vključena v nacionalni farmakopeji. Vendar do sedaj, aromaterapija kot znanost, še nikoli ni bila priznana kot veljavna veja medicine v Združenih državah, Rusiji, Nemčiji ali na Japonskem.
Eterična olja, eterična olja iz lesa in drugih naravnih hlapnih organskih spojin, delujejo na različne načine. Na ravni vonja aktivirajo limbični sistem in čustveni center v možganih. Če jih apliciramo na kožo (pogosto v obliki "masažnih olj", tj 1-10 % raztopina eteričnega olja v oljnem vehiklu), aktivirajo termične receptorje, ter ubijejo mikrobe in glivice. Notranja uporaba pripravkov eteričnih olj (zlasti v farmakoloških drogah; na splošno ni priporočljiva za domačo uporabo, razen za redčenje v masti, mineralnih oljih ali vodnih raztopinah; 1-5 % raztopina) lahko stimulira imunski sistem.
Izbira in nakup
Olja s standardiziranimi vsebnostmi sestavin, morajo vsebovati natančno določene količine dišav, ki se običajno pojavijo v olju. Vendar pa ni zakona, ki prepoveduje dodajanje kemikalij oljem v sintetični obliki, za izpolnjevanje meril določenih s strani FCC (Food Chemical Codex). Na primer, eterično olje limonine trave mora vsebovati do 75 % aldehidov, da ustreza smernicam FCC-ja, ni pa nujno, da prihajajo iz limonine trave, lahko jih pridobimo kemijsko.
Nerazredčena eterična olja, primerna za aromaterapijo, se označijo kot terapevtski razred, vendar v državah, kjer industrija ni zakonsko urejena, terapevtski razred temelji na industriji soglasja in ne regulative. Nekateri aromaterapevti izkoristijo te razmere, in zavajajo s trditvami o poreklu in vsebnosti olja, ki jih uporabljajo. Prav tako trdijo, da ima čistoča olja preverjena z masno spektrometrijo ali plinsko kromatografijo omejeno vrednost, ker vse kar testiranje lahko pokaže je to, da se različne kemikalije pojavljajo v olju. Veliko sestavin, ki so naravno prisotne v eteričnih oljih, izdela industrija parfumov in jih dodaja eteričnim oljem zaradi cenejše izdelave. Težko se razlikuje med sintetičnimi aditivi in naravno prisotnimi kemikalijami.
Najboljši instrument za določanje oporečnega eteričnega olja je izostren voh. Veliko ljudi lahko razlikuje med naravno in sintetično vonjavo, vendar so potrebne izkušnje.
Cena
Cena eteričnih olj varira glede na količino letnega pridelka, države izvora, kako zaželeno je olje ter od načina pridobivanja (npr. eterično olje sandalovine iz Indije je dvakrat dražje od eteričnega olja sandalovine iz Avstralije). Paziti moramo, da ne mešamo izrazov eterično olje in dišeče olje. Sintetične snovi, ki so morda videti enake in imajo tudi enak vonj kot eterično olje, vendar nimajo enakih zdravilnih lastnosti. Po navadi je cena pravega eteričnega olja visoka.
Farmakološki učinki eteričnih olj
Antibakterijsko delovanje: In vitro testiranja so potrdila antibakterijski učinek nakaterih olj kot so eterično olje rožmarina, nageljnove žbice, limete, cimeta, in čajevca. Protivirusno delovanje: Eterična olja čajevca, limonine trave, sandalovine, ingverja, timijana, ožepa in peperminta so pokazala učinkovitost v in vitro testiranjih proti virusu herpesa Protiglivično delovanje: Eterična olja sivke, timijana, nageljnovih žbic, brina in čajevca so pokazala protiglivično delovanje v in vitro testiranjih. Protivnetno delovanje: V in vitro raziskavah so potrdili protivnetno delovanje nageljnovih žbic, cimeta, žajblja, evkaliptusa, črne kumine in lovorjevega lista Anksiolitično delovanje: Pri preiskušanju na živalih so ugotovili anksiolitično učinkovitos pri sivki, vrtnici in angeliki Protibolečinsko delovanje: eterično olje rdečega bora, navadnega brina, evkaliptusa, sivke, rožmarina. Antidepresivno delovanje: eterično olje bergamota, grenivke, grenke pomaranče, muškatne kadulje, sivke, mandarine, majarona. Delovanje proti prebavnim težavam: eterično olje korena angelike, bergamonta, bazilike, pehtrana, nemške kamilice.
Uporaba eteričnih olj
Olja iz zelišč Bazilika (Ocimum basilicum) se zaradi sveže, sladke arome uporablja v parfumeriji. V aromaterapiji se uporablja za lajšanje depresije, glavobola, migrene, prebavnih motenj. Eterično olje bazilike ima veliko kemotipov, nekateri izmed njih so emenagogi in se jih ne sme uporabljati v nosečnosti.
Olja iz agrumov Bergamot (Citrus bergamia) je eno najpopularnejših olj v parfumeriji. Uporablja se kot učinkovit repelent. Blagodejno deluje na tegobe povezane s prebavili. Uvrščamo ga med pripravke za zdravljenje vnetij in okužb, kot so okužbe sečil, dihal, za nego ran, različnih kožnih okužb, aken, mastne in razpokane kože. Značilni vonj čaja Earl Gray prihaja iz eteričnega olja bergamota.
Olj iz začimbnic Črni poper (Piper nigrum) ima ostro in pekočo aromo. Eterično olje je močno sredstvo proti bolečinam, zato se uporablja pri bolečinah v mišicah, glavobolu, za blaženje zobobola. Poživlja, krepi telo in pospešuje prekrvavitev. thumb|220px|Cvetovi sivke Olja iz cvetov Sivka (Lavandula angustifolia, Lavandula officinalis); eterično olje se uporablja kot antiseptik. Pomirja kožo, zato se uporablja pri manjših vrezninah in opeklinah. Lajša bolečine pri glavobolu, migreni, krčih v prebavilih.
Olja iz dreves in lesa Evkaliptus (E. globulus, E. radiata); olje se pogosto uporablja v kombinaciji s pepermintom pri težavah z dihali- pri prehladu, kašlju, gripi. Uporablja se tudi pri težavah s sečili, saj hkrati pospešuje tudi izločanje seča.
Olja iz smol ter korenin in korenik Benzojevec, benzoj, stiraks (Styrax benzoin) ima značilen sladek vonj s katerim naj bi tolažil žalostne, osamljene, potrte ljudi. V parni inhalaciji zelo pomaga pri astmi, bronhitisu in kašlju. Deluje proti napenjanju in vetrovom, odstranjuje neprijetne vonjave.
Olja iz trav, grmov in semen Čajevec ali čajna mirta (Melaleuca alternifolia''); z uporabo tega olja na prizadetih delih telesa lahko pospešimo zdravljenje atletskega stopala, nožničnih izpuščajev, herpesa, žuželčjih pikov, peg, aken in manjših odrgnin.