Lehen na Pohorju je razloženo hribovsko naselje samotnih kmetij in manjših zaselkov v Občini Podvelka, ki leži na severnih obronkih Dravskega Pohorja, med dolinama Velke in povirjem potokov Uran ter Presiha. Na vzhodu ga obdajajo gozdnati predeli Rdečega brega in Recenjaka, proti zahodu pa sega vse do Josipdolskega potoka. Nadmorska višina območja se giblje od 400 do 900 metrov, gre za razgiban teren z obsežnimi gozdovi in strmimi pobočji.
Vas je bila povezana s cesto Podvelka–Ribnica, od katere se odcepijo poti do posameznih domačij, in s krajevno cesto, ki vodi čez preval pri Uranu proti Lovrencu na Pohorju. Lehen je bil znan po gozdarstvu, žagarstvu in lesni industriji, deloma pa tudi po živinoreji in kmetijstvu, čeprav so bili pogoji za obdelavo zemlje zaradi osojnih pobočij zahtevni.
Na območju ob potoku Velka so včasih delovale številne žage, pozneje pa tovarna lepenke in obrat za izdelavo okenskih okvirjev v Podvelki. Ob cesti Ribnica–Podvelka so stale gostilne s tujskimi sobami in manjše žage, kar je dajalo kraju gospodarski utrip. Glavni viri zaslužka so bili vedno povezani z gozdom, dodatno pa z zaposlitvijo v Josipdolskem kamnolomu in industriji v Podvelki.
Naravni svet okoli vasi je bogat z iglastimi gozdovi, izviri pitne vode in vodovodnimi sistemi, ki so zagotavljali oskrbo naselju. Pri kmetiji Poganik raste mogočen hrast z obsegom 500 cm, v bližini pa se nahaja tudi manjši otoček apnenca, ki priča o zanimivi geološki zgradbi območja.
Zgodovina Ime kraja Lehen izhaja iz srednjeveške fevdalne posesti, ki jo je vuzeniška gospoščina v preteklosti podelila šentpavelskemu samostanu na Koroškem v zastavo. To potrjuje, da ima naselje korenine že v srednjem veku, ko so menihi in fevdalni gospodarji upravljali s pohorskimi gozdovi in kmetijami.
V 19. stoletju je Lehen postal gospodarsko povezan z okoliškimi kraji, predvsem z Podvelko in Ribnico na Pohorju, kjer so delovali žagarski obrati in lesna industrija. Do druge svetovne vojne je bil to predvsem gozdarski kraj, ki je ohranil številne tradicionalne domačije s skodlastimi strehami.
Med drugo svetovno vojno je imel Lehen izjemen pomen za partizanstvo. Že julija 1941 je bilo v Urbančevi lovski koči prvo partizansko taborišče, kjer je bila ustanovljena pohorska četa. Čeprav so Nemci kmalu napadli in povzročili velike izgube, je četa postala ena izmed najpomembnejših borbenih enot na Štajerskem. Leta 1944 sta na območju Lehna delovali Zidanškova in Bradičeva brigada, jeseni istega leta pa še Šercerjeva brigada. Boji z okupatorjem so bili težki in krvavi. V bližini Urbančeve koče je takrat delovala partizanska bolnišnica, pri domačiji Kolman pa kurirska postaja TV-11, ki je povezovala prve skupine pohorskih partizanov, ki so se umaknile s Smolnika. Na šolski stavbi v Lehnu je danes spominska plošča posvečena padlim borcem in žrtvam fašizma.
Prebivalstvo 1869-2025 +Prebivalstvo Lehna na Pohorju 1869-2025leto18691880189019001910193119481953196119711981199120022010201520202025št. prebivalcev416433472640508544490484457363323309183182160153238
Šola Pouk v Lehnu se je začel prvič že leta 1882. Sprva je potekal v zasebni hiši, saj kraj ni imel primernega prostora za učilnico. Leta 1888 so domačini zgradili novo šolsko poslopje, ki je postalo pomembno središče izobraževanja in kulturnega življenja. V šoli je deloval tudi izobraževalni dom z odrom in knjižnico.
Znane osebnosti
Franc Berneker (1874–1937) – eden najpomembnejših slovenskih kiparjev svojega časa, avtor Trubarjevega spomenika v Ljubljani in številnih drugih umetniških del. Jakob Medved (1868–1960) – pospeševalec sadjarstva in vinogradništva v Spodnjem Posavju.
Josip Pajtler (1875–1952) – preparator in izdelovalec reliefov.
Sklici
Viri in literatura
Glej tudi seznam naselij v Sloveniji Legen
Kategorija:Naselja Občine Podvelka