Vúrmat je raztreseno hribovsko naselje v Občini Selnica ob Dravi. Leži na slemenih Kozjaka, na nadmorski višini med približno 300 in 900 metri. Upravno spada v krajevno skupnost Selnica ob Dravi, cerkevoupravno pod župnijo Ruše, otroci pa obiskujejo šolo v Mariboru, ki je oddaljen približno 25 kilometrov.
Naselje omejujejo: na zahodu potok Črmenica, na jugu reka Drava, na vzhodu Šturmova graba, na severu pa državna meja z Avstrijo.
Do kraja vodi asfaltirana cesta, ki deloma poteka tudi po avstrijskem ozemlju in se v dolini Bistrice priključi glavni cesti Maribor–Dravograd. Z Vurmata proti dolini Črmeniške grabe pelje še gozdna tovorna cesta.
Tla so sestavljena iz gnajsa, tonalita in filitov, obdelovalne površine pa se razprostirajo predvsem na prisojnih legah. V kraju je dobro razvita živinoreja, medtem ko je ovčarstvo, nekoč zelo razširjeno, danes redkost. Sadjarstvo je namenjeno predvsem pridelavi domače sadne pijače iz hrušk in jabolk, na strmejših legah pa poteka ozelenjevanje in pogozdovanje.
Hiše so pritlične, pogosto z bivalnimi prostori v podstrešju, ločene od gospodarskih poslopij, ki so večinoma lesena, zgrajena na kamnitih temeljih in krita z opeko ali skodlami. Vodovod oskrbujejo krajevna zajetja in izviri. Posebnost naselja je tisa pri hiši št. 32, katere deblo meri 63 centimetrov v premeru.
Zgodovina Vurmat se je kot naselje prvič omenjal okoli leta 1250. Zaradi lege na strmem, gozdnatem grebenu Kozjaka, med potokom Črmenico na zahodu in Šturmovim potokom na vzhodu, je bila poselitev redka in razpršena. Prebivalci so večinoma živeli na samotnih kmetijah in se preživljali z gozdarstvom, živinorejo in manjšo obdelavo zemlje.
Sčasoma je naselje pridobivalo pomen, predvsem zaradi poti, ki so ga povezovale z Dravsko dolino in naprej z Lovrencem na Pohorju. Po dravskem mostu se je bilo mogoče vključiti na glavno prometno povezavo Maribor–Dravograd. Del območja je kasneje spadal tudi pod ruško občino, kar je vplivalo na njegovo upravno razdelitev.
Na vurmaškem pokopališču sta bila pokopana Đuro Daković, organizacijski sekretar Komunistične partije Jugoslavije, in Nikola Hečimović, sekretar Rdeče pomoči. Oba sta bila ustreljena 25. aprila 1929 v Selovi grabi na Velikem Boču.
Njune zgodbe so pustile globok pečat v lokalni zgodovini. Leta 1949 so Dakovičeve posmrtne ostanke prenesli v grobnico narodnih herojev v Beogradu, Hečimoviču pa so na pokopališču postavili spomenik.
V času narodnoosvobodilnega boja je imel Vurmat pomembno vlogo kot zaledno območje partizanskega gibanja. Nad Milekovo domačijo je delovala kurirska postaja, nekoliko višje pa partizanska bolnišnica. Pri Hariču je bil novembra 1944 sklican posvet aktivistov s Kozjaka, kjer so ustanovili okrajni komite KPS in okrajni odbor OF za Maribor – levi breg.
Decembra istega leta se je na tem območju večkrat spopadel Lackov odred z nemškimi enotami. Pri Spodnjem Namestniku je bil zgrajen bunker za aktiviste, ki so zatočišče pogosto našli tudi pri Zgornjem Namestniku.
Prebivalstvo 1869-2025 +Prebivalstvo Vurmata 1869-2025leto18691880189019001910193119481953196119711981199120022010201520202025št. prebivalcev189173195180190215161162161138100963124222222
Šola Začetki šolstva na Vurmatu segajo v leto 1816, ko je pouk potekal v zasebni hiši. Domačini so leta 1889 zgradili prvo šolsko zgradbo, ki so jo leta 1914 nadomestili z večjim in sodobnejšim poslopjem. Šola je bila temeljito obnovljena leta 1978.Na stavbi so pozneje namestili spominsko ploščo Đuru Dakoviću, Nikoli Hećimovćču in štirinajstim domačinom, padlim v narodnoosvobodilnem boju.
Cerkev Osrednji sakralni spomenik na Vurmatu je cerkev Svetega Duha v zaselku Sveti Duh, ki je nastala okoli leta 1600. Pred njo je na istem mestu stala kapela sv. Primoža, ki so jo okoli leta 1590 prevzeli pripadniki sekte tako imenovanih skakačev. Med protireformacijo je bila kapela požgana. Leta 1994 se je zaselek osamosvojil in postal smostojno naselje z imenom Sveti Duh na Ostrem vrhu.https://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/gv77-2-urbancgabrovec.pdf
Sedanjo cerkev so med 1667 in 1679 postavili žlemberski gospodje, leta 1693 pa so jo obdali z obzidjem in ob njej sezidali še kapelo sv. Avguština, znano po lepo ohranjenem križevem potu iz 18. stoletja.
Sklici in opombe
Viri in literatura
Glej tudi seznam naselij v Sloveniji
Kategorija:Naselja Občine Selnica ob Dravi