Lobnica je hribovsko naselje samotnih pohorskih kmetij, ki leži južno nad Rušami, na nadmorski višini med približno 350 in 1260 metri, spada pod občino Ruše. Razteza se med potokoma Lobničico na zahodu in Bistrico na vzhodu ter zajema območje od prvih pohorskih obronkov nad Rušami do grebena Ruškega Pohorja. Jedro vaškega ozemlja leži v povirju Lobničice in Bistrice na Strmcu.
Do posameznih domačij vodi večinoma ozka krajevna cesta iz Ruš ob Ruškem potoku ali po Jugovem jarku, v višjih legah pa so poti strme in deloma še neurejene. Kraj je pridobil dostopnost z izgradnjo avtomobilske ceste od Ruš proti Ruški koči. V naselju je bilo več počitniških hišic, k Lobnici pa spadata tudi planinska domova na Glažuti (1022 m) in Arehu (1247 m), kjer stoji cerkvica sv. Areha v znanem smučarskem središču.
Zaradi višinske lege so kmetijski pogoji skromni – pridelava ne pokriva domačih potreb. Okoliški iglasti gozdovi so obsežni in dajejo osnovo za razvito lesno in gozdarsko dejavnost. V preteklosti je precejšen zaslužek prinašala tudi prodaja gozdnih sadežev. Domačini so bili pogosto zaposleni v tovarnah v Rušah, delno pa so se ukvarjali tudi s spravilom lesa in turizmom.
Zgodovina Lobnica se prvič posredno omenja že leta 1211 ob potoku Lobničici, po katerem je kraj tudi dobil ime. V preteklosti je imela pomembno vlogo pri gozdnem gospodarstvu in splavarstvu. Ob izlivu Lobnice v Dravo je bil do druge svetovne vojne večji splavarski pristan, kjer so zbirali in po reki pošiljali les iz pohorskih gozdov.
V 19. stoletju je pod cerkvijo sv. Areha delovala steklarna, kjer so do leta 1889 izdelovali votlo steklo. Na območju nekdanjega veleposestva Glažuta je bila do leta 1886 zasebna osnovna šola, ki jo je upravljala falska graščina. Kasneje so tam uredili okrevališče in gostišče, območje pa se je razvilo v pomembno izhodišče za planinske in smučarske poti.
Med narodnoosvobodilnim bojem (NOB) je bila Lobnica in njena okolica pomembno oporišče pohorskih partizanov. Nemške enote so območje večkrat napadle, požigale domačije in pobijale domačine. V vasi je delovala kurirska postaja št. 12 S. V prenovljeni Šarhovi domačiji stoji danes spominska plošča narodnemu heroju Alfonzu Šarhu, borcu I. pohorske in pozneje ruške čete, ki je skupaj s tremi sinovi padel 8. januarja 1943 v zadnjem boju pohorskega bataljona na Osankarici.
Naravne in kulturne znamenitosti Iz Ruš vodi markirana planinska pot do Ruške koče pri cerkvi sv. Areha (1247 m), kjer stoji najstarejša planinska koča na Pohorju, zgrajena leta 1907. Poleg nje stojita še Čandrova koča in Planinka, znani po lepih smučarskih terenih in celoletni oskrbi. Nekaj minut nad kočo se dviga lesen razgledni stolp, v bližini »Planinke« izvira Romanov studenec, nekoliko nižje, pod cerkvico sv. Areha, pa Čudežni studenec, povezan z ljudskimi pripovedmi.
Od Ruške koče vodijo označene poti proti Mariborski koči, razglednemu stolpu na Ciglenicah, Sv. Bolfenku, Klopnemu vrhu, Sv. Trem kraljem in proti Šmartnemu na Pohorju.
Prebivalstvo 1869–2025 V popisih 1869–1910 se Lobnica pojavlja pod imenom Lobnitz. V popisu 1910 je Lobnica označena kot katastrska občina. +Prebivalstvo Lobnice 1869–2025leto18691880189019001910193119481953196119711981199120022010201520202025Št. prebivalcev416445376337306328279262268231226232182161153143144Št. hiš3638394345
Sklici in opombe
Viri in literatura
Glej tudi seznam naselij v Sloveniji
Kategorija:Naselja Občine Ruše