Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (), transliterirano tudi kot Mohamed (), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo. *okoli 570, Meka; † okoli 8. junija 632, Medina.Elizabeth Goldman (1995), p. 63, navaja 8. junij 632, ki prevladuje v tradiciji islama. Mnoga zgodnejša, v glavnem neislamska sporočila trdijo, da je bil še živ, ko je prišlo do invazije na Palestino. Glej Stephen J. Shoemaker,The Death of a Prophet: The End of Muhamad's Life and the Beginnings of Islam, University of Pennsylvania Press, 2011.
Muslimani in Bahajci verujejo, da je poslanec in prerok Boga. Poleg tega skoraj vsi muslimani verujejo, da je poslednji prerok, kar jih je Bog poslal človeštvu.
Mohamed se je rodil leta 570 v Meki na Arabskem polotoku,*
Encyclopedia of World History (1998), p. 452 v zgodnjem otroštvu je osirotel in odraščal pri Abu Talibu, stricu po očetovi strani. Kasneje je delal večinoma kot trgovec, tudi kot pastir, in se prvič poročil, ko je bil star petindvajset let.An Introduction to the Quran (1895), p. 182 Imel je navado, da se občasno umakne za nekaj noči v jamo na okoliških hribih in se tako v samoti posveti molitvi. Po svojih besedah je pri starosti 40 letAn Introduction to the Quran (1895), p. 184 doživel obisk Gabriela in prejel od Boga svoje prvo razodetje. Tri leta po tem dogodku je Mohamed začel javno pridigati o teh razodetjih in razglašati, da »je Bog en sam«, da je popolna »predaja« (dobeseden pomen besede islām) edina pot (dīn),Za 'Islam' Koran vedno uporablja arabsko besedo »dīn«, to je »pot«, ki pa se zaradi lažjega razumevanja običajno prevaja kot »vera«. sprejemljiva za Boga ter da je on sam prerok in glasnik Boga, tako kot so bili pred njim drugi islamski preroki.F. E. Peters (2003), p. 9.Esposito (1998), p. 12; (1999) p. 25; (2002) pp. 4–5
Mohamed je pridobil nekaj privržencev že takoj na začetku, pri tem pa naletel na sovražnost nekaterih plemen v Meki. Da bi se izognil preganjanju, je Mohamed poslal nekaj svojih pristašev v Etiopijo, potem pa se leta 622 s svojimi privrženci iz Meke preselil v Medino (tedaj pod imenom Jatrib). Ta dogodek, imenovan hidžra, zaznamuje začetek islamskega koledarja, znanega tudi pod imenom koledar po hidžri. V Medini je Mohamed združil plemena pod Ustavo Medine. Po osmih letih bojev s plemeni iz Meke so njegovi privrženci, katerih število je medtem naraslo na 10.000, na pretežno miren način zavzeli Meko. V mestu je uničil poganske malike,Sahih-Bukhari, Book 43, #658 nato pa poslal svoje privržence iz mesta uničit vse preostale poganske templje v vzhodni Arabiji.Sahih Buhari Book 59, #641Hisham Ibn Al-Kalbi – The Book of Idols. Prevod Nabih Amin Faris. Princeton University Press, pg. 21–22 Leta 632, nekaj mesecev po vrnitvi s poslovilnega romanja v Medino, je Mohamed zbolel in umrl. Ob njegovi smrti je večina Arabskega polotoka prestopila v islam, tako da se je pod njegovim vodstvom Arabija združila v eno samo versko občestvo."Muhamad," Encyclopedia of Islam and the Muslim worldSee: Holt (1977a), p.57 Lapidus (2002), pp 0.31 and 32
Razodetja (znana kot »Aja«, lit. »Znak Boga«), o katerih je Mohamed poročal vse do svoje smrti, so vsebovana v verzih Korana; za muslimane predstavljajo »Božjo besedo« in temelj njihove vere. Poleg Korana muslimani spoštujejo Mohamedove nauke in navade (suna), ki jih je najti v izročilih (hadith) ter življenjepisih preroka (»sira«) in jih uporabljajo kot vir šarije islamskega prava. Muslimani govorijo o Mohamedu in drugih prerokih islama s spoštovanjem in dodajo vedno, kadar se omeni njihovo ime, »mir bodi z njim«.Ann Goldman, Richard Hain, Stephen Liben (2006), p. 212 Srednjeveško krščanstvo in pretekli časi so na Mohameda gledali v veliki meri negativno, sodobna zgodovina mu je v svojem mnenju veliko bolj naklonjena.Watt (1974) p. 231
Imena in nazivi v Koranu Ime »Mohamed« pomeni »hvalevredni« in se pojavlja štirikrat v Koranu.Jean-Louis Déclais, Names of the Prophet, Encyclopedia of the Quran Koran se obrača na Mohameda v drugi osebi, ne z njegovim imenom, temveč z različnimi evfemizmi, kot so: prerok, sel, božji služabnik (»abd«), glasnik (bašir), priča (šahid), ki prinaša dobre novice (mubašir), ki svari (»natir«), ki opominja (mudakir), ki poziva k Bogu] (da'i), poosebljena luč (nur) in luč, ki sveti (siraj munir). Mohameda Koran včasih imenuje posredno z njegovim stanjem v danem trenutku: tako je o njem govora kot o odetem (Al-Muzami) in v mrliškem prtu (Al-Mudatir).Uri Rubin, Muhamad, Encyclopedia of the Qur'an V Koranu naj verniki ne razlikujejo med glasniki Boga in naj verujejo v vse od njih (Sura Al-Bakara). Bog je storil, da nekateri glasniki izstopajo in v suri Al-Azab Mohameda povzdigne kot »Pečat prerokov«.Ernst (2004), p. 80 Koran Mohameda tudi imenuje kot »Ahmad«, to je 'hvalevrednejši' (, Sura As-Saf).
Viri za življenje Mohameda Koran thumb|left|250px|Folio iz zgodnjega korana v kufski pisavi (Abasidska doba, 8.-9. stoletje)
Koran je osrednje versko besedilo v islamu in muslimani verjamejo, da predstavlja besede Boga, kot jih je Mohamedu razkril nadangel Gabriel.Living Religions: An Encyclopaedia of the World's Faiths, Mary Pat Fisher, 1997, page 338, I.B. Tauris Publishers.
Čeprav se Mohamed omenja neposredno le štirikrat, obstajajo verzi, ki jih je mogoče razumeti kot namige na življenje Mohameda.S. A. Nigosian (2004), p. 6 »Encyclopaedia of Islam« razlaga, da Koran »stalno in pogosto odkrito odgovarja na spreminjajoče se zgodovinske okoliščine okoli Mohameda in vsebuje veliko skritih podatkov«. Koran pa je le malo v pomoč pri kronološkem življenjepisu Mohameda in številnim v njem zabeleženim govorom manjka zgodovinski kontekst.
Zgodnji življenjepisi Naslednja po pomembnosti so zgodovinska dela pisateljev v 2. in 3. stoletju muslimanskega koledarja (AH - po hidžri, to je 8. in 9. stoletje).Watt (1953), p.xi Med drugim so to tradicionalni muslimanski življenjepisi Mohameda (literatura »sira«), v katerih je najti dodatne informacije o njegovem življenju.Reeves (2003), pp. 6–7
Najstarejša ohranjena zapisana »sira« (življenjepisi Mohameda in citati, ki mu jih pripisujejo) je »Življenje božjega sla«, ki jo je napisal Ibn Išak okoli leta 767 (150 AH). Čeprav je izvirnik izgubljen, sta to siro, v precejšnji meri dobesedno, navajala Ibn Hišam in Al-Tabari.S. A. Nigosian(2004), p. 6Donner (1998), p. 132 Drugi zgodnji viri so zapisi o zgodovini Mohamedovih kampanj, katerih avtor je al-Vakidi (umrl leta 207 muslimanske dobe), in Knjiga velikih razredov (Kitab Tabaqat Al-Kubra) izpod peresa njegovega tajnika Ibn al Sa'd -Bagdadija (umrl leta 230 muslimanske dobe).
Mnogi zgodovinarji se strinjajo, da so prvi življenjepisi točni, čeprav njihove točnosti ni mogoče zagotoviti. V nedavnih študijah so znanstveniki začeli razlikovati med tradicijo, ki se tiče pravnih zadev, in tradicijo, ki je zgolj zgodovinske narave. V prvem primeru bi lahko šlo za iznajdene tradicije, v drugem primeru pa, z izjemami, za snov, ki je bila kvečjemu predmet »tendencioznega oblikovanja«.Watt (1953), p. xv
Hadit Zbirke hadit so dodatni zapisi ustnih in fizičnih tradicij o Mohamedu iz časov več generacij po njegovi smrti.Lewis (1993), pp. 33–34
Zahodni akademiki so glede zbirk hadit skeptični, kar se njihove zgodovinske točnosti tiče. V kasnejših obdobjih zapisanih pripovedi strokovnjaki ne odklanjajo a priori, vendar pa o njih sodijo v zgodovinskem kontekstu in na podlagi njihove skladnosti z drugimi viri.Madelung (1997), pp.xi, 19 and 20
Predislamska Arabija
thumb|right|250px|Glavna plemena in naselbine na Arabskem polotoku za časa Mohameda
Arabski polotok je v glavnem sušen in vulkanski, tako da je razen v bližini oaz ali vodnih virov težko kmetovati. V Mohamedovem času je bila krajina posuta z vasmi in mesti; med njimi sta bili najbolj pomembni Meka in Medina. Medina je bilo veliko cvetoče kmetijsko naselje, Meka pa je bila pomembno finančno središče za številna okoliška plemena.Watt (1953), pp.1–2 Življenje v skupnosti je bistvenega pomena za preživetje v puščavskih pogojih, saj pomaga domorodnim plemenom v boju s krutim okoljem in načinom življenja. Plemensko ureditev je spodbujala nujnost delovanja kot enote, katere enotnost je temeljila na krvnem sorodstvu.Watt (1953), pp. 16–18 Avtohtoni Arabci so bili bodisi nomadi, bodisi stalno naseljeni; prvi so se stalno selili iz kraja v kraj, iščoč vodo in pašo za svoje črede, drugi pa so se držali svojega kraja in se ukvarjali s trgovino in kmetovanjem. Preživetje nomadov je bilo odvisno tudi od napadov na karavane in na oaze, ki zanje niso pomenili kaznivega dejanja.Loyal Rue, Religion Is Not about God: How Spiritual Traditions Nurture Our Biological,2005, p.224John Esposito, Islam, Expanded edition, Oxford University Press, p.4–5
Politično je bila Arabija takrat razdeljena na dve plemenski konfederaciji, na Banu Kais, ki je bila ohlapno povezana z Bizancem in prvotno močna na severu in zahodu Arabskega polotoka, ter na Banu Kalb, ki je prvotno izvirala iz Jemna in je bila ohlapno povezana s sasanidsko Perzijo. Ta rivalstva je Islam zatrl, so pa v poislamskih časih dalje vplivala na dogajanja na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki.
V predislamski Arabiji so na bogove in boginje gledali kot na zaščitnike posameznih plemen; njihovi duhovi so bili povezani s svetimi drevesi, kamni, izviri in vodnjaki. Poleg svoje vloge kot prizorišča letnega romanja, je svetišče Kaba v Meki hranilo 360 kipov-malikov, ki so predstavljali božanske zaščitnike plemen. Tri boginje so bile povezane z Alāhom kot njegove hčere: Álat, Manat in al-'Uza. V Arabiji so obstajale monoteistične skupnosti, med drugim kristjani in Judje.Glej: Esposito, Islam, Extended Edition, Oxford University Press, pp.5–7 Hanife – domorodne predislamske Arabce, ki so »izpovedovali togi monoteizem« − se poleg Judov in kristjanov pogosto omenja v okviru predislamske Arabije, čeprav je njihova zgodovinskost med znanstveniki sporna.Kochler (1982), p.29cf. Uri Rubin, Hanif, Encyclopedia of the Qur'an Po muslimanskem izročilu je Mohamed sam bil po rodu Hanif in eden od potomcev Abrahamovega sina Izmaela.See: Louis Jacobs(1995), p.272 Turner (2005), p.16
Življenje
Življenje v Meki
Mohamed se je rodil v Meki in tam preživel približno 52 let svojega življenja (ok. 570–622). Ta čas običajno delijo na obdobje pred razglasitvijo njegovih preroških videnj in obdobje po njej.
Otroštvo in zgodnja leta
Mohamed se je rodil okoli leta 570 in za njegov rojstni dan se verjame, da je v mesecu Rabi 'al-avval. Pripadal je klanu Banu Hašim, družina je bila ena od uglednih družin Meke, čeprav se zdi, da je v njegovih zgodnjih letih spadala med manj uspešne.See also cited in EoI; Muhamad Klan Banu Hašim je pripadal plemenu Kurejš. Tradicija postavlja letnico rojstva Mohameda v leto slonov, ki je dobilo ime po neuspelem napadu aksumskega kralja Abraha, ki je svojo vojsko dopolnil s sloni. Raziskave iz 20. stoletja za ta dogodek predlagajo druga leta, in sicer 568 ali 569.Watt (1974), p. 7.
thumb|left|250px|Miniatura iz rokopisa Jami al-Tawarikh (avtor Rašid-al-Din Hamadani, okoli 1315), ki govori o Mohamedovi vlogi pri ponastavitvi Črnega kamna leta 605Ali, Wijdan (1999),p. 3