Saint-Denis () je občina v severnem predmestju Pariza v Franciji. Je 9,4 kilometra od središča Pariza. Saint-Denis je prvo najbolj naseljeno predmestje Pariza, s 148.907 prebivalci po popisu prebivalstva leta 2022. Je podprefektura () departmaja Seine-Saint-Denis, kjer je sedež okrožja Saint-Denis. Je tudi del Métropole du Grand Paris (Metropolitansko območje Pariza ali Veliki Pariz).

Občina meji na 18. okrožje Pariza na jugu, približno vzdolž odseka med Porte des Poissonniers in Porte de la Chapelle, ki se nadaljuje do Porte d'Aubervilliers.

V Saint-Denisu je kraljeva nekropola bazilike Saint-Denis, tam pa je stala tudi pripadajoča opatija.

V občini je tudi sedež francoske nacionalne zveze in stadion za ragbi nogomet, Stade de France, ki je bil zgrajen za svetovno prvenstvo v nogometu leta 1998. Stadion je gostil tudi ragbi in atletske prireditve ter zaključno slovesnost za poletne olimpijske igre 2024. Na stadionu so potekale tudi atletske prireditve in zaključna slovesnost za poletne paraolimpijske igre 2024.

Saint-Denis je nekdanje industrijsko predmestje, ki trenutno spreminja svojo gospodarsko osnovo. Od 1. januarja 2025 je druga najbolj naseljena občina v departmaju Île-de-France za Parizom, potem ko sta oba občinska sveta 30. maja 2024 sprejela odločitev, da se k severu pridruži Pierrefitte-sur-Seine.

Ime Do 3. stoletja je bil Saint-Denis majhno naselje, imenovano Catolacus ali Catulliacum, kar verjetno pomeni 'posestvo Katulija', galsko-rimskega posestnika. Okoli leta 250 n. št. je bil prvi pariški škof Saint-Denis mučen na hribu Montmartre in pokopan v Catolacu. Kmalu po letu 250 n. št. je njegov grob postal svetišče in romarsko središče, zgrajena je bila tudi opatija Saint-Denis, naselje pa se je preimenovalo v Saint-Denis.

Leta 1793, med francosko revolucijo, pod diktaturo Robespierra, se je Saint-Denis v znak zavračanja vere preimenoval v Franciade. Leta 1803 pa se je mesto pod konzulatom Napoleona Bonaparteja vrnilo k svojemu prejšnjemu imenu Saint-Denis.

Zgodovina Skozi zgodovino je bil Saint-Denis blizu francoski kraljevi hiši; od Dagoberta I. naprej je bil skoraj vsak francoski kralj pokopan v Baziliki Saint-Denis.

Vendar je Saint-Denis starejši od tega. V 2. stoletju je na mestu, kjer danes leži Saint-Denis, stala galsko-rimska vas z imenom Catolacus. Saint Denis, prvi pariški škof in zavetnik Francije, je bil mučen okoli leta 250 n. št. in pokopan na pokopališču Catolacus. Denisov grob je hitro postal kraj čaščenja. Okoli leta 475 n. št. je sv. Geneviève na Denisovem grobu postavila majhno kapelo, ki je takrat postala priljubljena destinacija za romarje. Prav to kapelo je Dagobert I. obnovil in spremenil v kraljevi samostan. Dagobert je dal kapelo sv. Geneviève, zgrajeno na grobu sv. Denisa (ok. 475), predelati v kraljevi samostan in mu podelil več privilegijev: neodvisnost od pariškega škofa, pravico do lastnega trga, bil pa je tudi pokopan na tamkajšnjem pokopališču, tej tradiciji pa je sledila večina njegovih naslednikov. Zaradi teh privilegijev je Saint-Denis v srednjem veku postal zelo pomemben. Semkaj so prihajali trgovci iz cele Evrope. V letu 1125 je opat Suger, kraljevi svetnik, odobril nadaljnje privilegije prebivalcem Saint-Denisa, prav tako pa je začel z izgradnjo bazilike.

Leta 1140 je opat Suger, kraljev svetovalec, podelil nadaljnje privilegije meščanom Saint-Denisa. Začel je tudi dela na širitvi bazilike Saint-Denisa, ki še danes obstaja in jo pogosto navajajo kot prvi primer visoke zgodnje gotske arhitekture.Rolf, Toman (ed.) (2004). Der Gothisch. Ullmann & KönemannSwaan, Wim (1969). The Gothic Cathedral Nova cerkev je bila posvečena leta 1144.

Med stoletno vojno je Saint-Denis utrpel hude izgube; od 10.000 prebivalcev jih je po vojni ostalo le še 3.000.

Med verskimi vojnami 10. novembra 1567 se je v njem odvijala bitka, v kateri so katoličani kljub smrti njihovega poveljnika Anne de Montmorency porazili protestante. V letu 1590 se je mesto predalo francoskemu kralju Henriku IV., ki se je dal kasneje v opatiji sv. Denisa spreobrniti v katoliško vero (1593).

Kralj Ludvik XIV. Francoski je v Saint-Denisu postavil več industrijskih objektov: tkalnice, predilnice, barvarne. Njegov naslednik Ludvik XV. Francoski, čigar hči je bila redovnica v karmeličanskem samostanu, se je živo zanimal za mesto: samostanu je dodal kapelo in obnovil tudi stavbe kraljeve opatije.

Med francosko revolucijo se mesto od leta 1793 do 1803 ni le preimenovalo v Franciade, temveč je bila tudi kraljeva nekropola izropana in uničena. Posmrtne ostanke so odstranili iz grobnic in jih vrgli skupaj; med francosko restavracijo jih niso več mogli razvrstiti, zato so jih ponovno pokopali v skupni kostnici.

Poslednji kralj, pokopan v Saint-Denisu, je bil Ludvik XVIII. Francoski. Potem ko je Francija postala republika in imperij, je Saint-Denis izgubil zvezo s kraljevo družino.

1. januarja 1860 je bila s širitvijo mesta Pariza dotedanja občina La Chapelle-Saint-Denis razpuščena in razdeljena med samo mesto Pariz in občine Saint-Denis, Saint-Ouen in Aubervilliers.

V 19. stoletju je Saint-Denis postal močno industrializiran. Promet je bil precej izboljšan: zgrajen je bil Kanal Saint Denis (1824), ki je povezal Kanal Ourcq z reko Seno na nivoju, kjer je bil oblikovan otok Île-Saint-Denis, v letu 1843 je kraj dosegla prva železnica. Ob koncu 19. stoletja je v njem delovalo 80 tovarn. Njihova prisotnost je povzročila rast pomembnega družbenega gibanja. V letu 1892 je Saint-Denis izvolil prvo socialistično administracijo, do leta 1920 pa si je dodelil vzdevek la ville rouge (rdeče mesto). Tako so vse do 1934 bili vsi njegovi župani člani Komunistične partije.

Po kapitulaciji Francije v drugi svetovni vojni je 13. junija 1940 Saint-Denis okupirala nemška vojska. Prišlo je do več sabotaž in stavk, najbolj opaznih 14. aprila 1942 v tovarni Hotchkiss. Po začetku vstaje 18. avgusta 1944 so dober teden kasneje, 27. avgusta, mesto osvobodile francoske čete pod poveljstvom generala Leclerca.

V 1970-ih in 1980-ih je Saint-Denis, tedaj odvisen od težke industrije, doletela huda ekonomska kriza. V 1990-ih je Saint-Denis z izgradnjo stadiona Stade de France skupaj z okoliškimi infrastrukturnimi izboljšavami (podaljšanje metroja do univerze Saint Denis-Université) ponovno dobil močan zagon.

Od leta 2000 Saint-Denis sodeluje s sedmimi sosednjimi občinami (Aubervilliers, Villetaneuse, Pierrefitte-sur-Seine, Épinay-sur-Seine, L'Île-Saint-Denis (od leta 2003), Stains (od leta 2003) in La Courneuve (od leta 2005)) v občini Plaine.

V letu 2003 je skupaj s Parizom gostil drugi Evropski socialni forum.

13. in 14. novembra 2015 je bil Saint-Denis glavno prizorišče serije množičnih streljanj in ugrabitev talcev tik pred stadionom Stade de France. 18. novembra je bila izvedena večja nadaljnja racija. Ubitih je bilo več osumljencev, vključno z domnevnim organizatorjem Abdelhamidom Abaaoudom.

Leta 2016 je bil Saint-Denis eno od mest gostiteljev evropskega prvenstva v nogometu UEFA, vključno z otvoritveno tekmo.

Geografija left|200px|Lega Bobignyja v departmaju Saint-Denis leži na meji s sosednjim departmajem Val-d'Oise v naravni regiji Pays de France. Mesto je na desnem bregu Sene, severno od Pariza in je danes del pariških predmestij. Potok Crold in kanal Saint-Denis prečkata mesto in se izlivata v Seno. Središče mesta z mestno hišo in stolnico leži na približno 32 metrih nadmorske višine. Kljub urbanemu značaju so deli Saint-Denisa vključeni v 1157 hektarjev veliko zavarovano območje Natura 2000 »Sites de Seine-Saint-Denis« (FR1112013) in v naravno območje ZNIEFF »Parc Départemental de la Courneuve« (110020475).

Administracija Saint-Denis je sedež dveh kantonov: Kanton Saint-Denis-1 obsega del občine Saint-Denis Kanton Saint-Denis-2 obsega del občine Saint-Denis in občino Stains

Znamenitosti

Stolnica sv. Dionizija, cerkev iz 12. stoletja, grobišče francoskih kraljev Stade de France, nacionalni stadion Francije Cité du Cinéma, filmski studii, ki jih je ustanovil Luc Besson. Hôtel de Ville, mestna hiša, dokončana leta 1883

V popularni kulturi Videoigra Red Dead Redemption 2 iz leta 2018 predstavlja večje mesto z imenom Saint Denis, ki sje v izmišljeni ameriški zvezni državi Lemoyne. Izmišljeno mesto je bilo zasnovano na New Orleansu in obe imata skupno zgodovino nekdanjega francoskega ozemlja.

V videoigri Assassin's Creed: Unity iz leta 2014 se prenosljiva vsebina (DLC) z naslovom Dead Kings dogaja v mestu Saint-Denis, ki je v igri imenovano Franciade. Zgodba se odvija med francosko revolucijo in raziskuje kripte in skrivnosti Saint-Denisa, pri čemer v igro vključuje njegovo zgodovinsko in kulturno bistvo.

Pobratena mesta Saint-Denis je pobraten z: Kordova, Andaluzija, Španija Gera, Thuringija, Nemčija Tiznit, Maroko Coatbridge, Škotska, Združeno kraljestvo Guarulhos, São Paulo, Brazilija Sesto San Giovanni, Lombardija, Italija Tuzla, Bosna in Hercegovina Nazaret, Izrael

Glej tudi seznam mest v Franciji

Zunanje povezave

uradna stran (v francoščini)

Kategorija:Občine departmaja Seine-Saint-Denis Kategorija:Podprefekture Francije Kategorija:Mesta departmaja Seine-Saint-Denis Kategorija:Predmestja Pariza