thumb|right|250px|Patroklos na sliki Jacquesa-Louisa Davida (1780) Patroklos, () je bil grški junak trojanske vojne in tesen spremljevalec junaka Ahila v grški mitologiji. Patroklos je pomemben lik v Homerjevi Iliadi. Čeprav Homer Patrokla in Ahila ne opisuje kot ljubimca, so kasnejši antični avtorji njun odnos pogosto interpretirali na ta način.
Patroklos, rojen v Opusu, je bil sin Argonavta Menetija, kralja v Lokridi in Stenele. Potem ko je po nesreči ubil nekega tovariša pri igri, je moral v izgnanstvo. Zločina ga je očistil Pelej, kralj Mirmidonov v Ftiji, ki ga je posvojil. Tam je bil vzgojen skupaj s Pelejevim sinom Ahilom in ga spremljal pred Trojo.
Ko se je tok trojanske vojne obrnil proti Ahejcem, je Patroklos, preoblečen v Ahila in kljuboval njegovim ukazom, naj se pravočasno umakne, vodil Mirmidonce v bitko proti Trojancem in ga je na koncu ubil trojanski princ Hektor. Ahil, besen zaradi Patroklove smrti, je prenehal zavračati boj, kar je privedlo do pomembnih grških zmag.
Ahil je Patroklu priredil veličasten pokop. žrtvoval je mladcev odličnih dvanajs sinov junaških Trojancev (Iliada, 23, 175). Ob tem so bile organizirane pogrebne igre, v katerih so sodelovali največji grški junaki.
Ime Latinizirano ime Patroklos izhaja iz starogrške besede Patroklos (), ki pomeni 'slava svojega očeta', iz besed (patḗr, 'oče', koren pátr-) in (kleos, 'slava'). Različica imena z istimi komponentami v drugačnem vrstnem redu je Kleópatros, medtem ko je ženska oblika imena Kleopatra.
Opis in družina Filostrat je zapisal, da je imel Patroklos »olivno polt, črne (melas) oči in dovolj fine obrvi, pohvalil pa je tudi zmerno dolge lase ... Njegov nos je bil raven, nosnice pa je razširil kot pri navdušenih konjih.«Philostratus, Heroicus 49.1-51.3 V latinskem poročilu o Daresu Frigijcu je Patroklos prikazan kot »... čeden in močno grajen. Njegove oči so bile [živahne in velike] (oculis vividis et magnis). Bil je skromen, zanesljiv, moder, bogato obdarjen mož.«Dares Phrygius, History of the Fall of Troy 13 Latin
Patroklos je bil sin Menetija (zato imenovan Menoetiades , kar pomeni »sin Menetija«)Charlton T. Lewis, Charles Short, A Latin Dictionary, Menoetius bodisi s FilomeloEustathius on Homer, p. 1498; Scholia on Homer, Odyssey 4.343 and 17.134; Hyginus, Fabulae 97 bodisi s Polimelo, SteneloScholia on Homer, Iliad 16.14; on Apollonius Rhodius, Argonautica 1.46; ali Periopis.Apollodorus, 3.13.8 mentions the three possible mothers of Patroclus: (1) Polymele, daughter of Peleus (according to Philocrates), (2) Sthenele, daughter of Acastus and lastly (3) Periopis, daughter of Pheres Njegova edina sestra je bila Mirto, mati Evkleje s Heraklejem.Plutarh, Aristides 20.6 Homer omenja tudi Menetija kot osebo, ki je Patrokla dala Peleju.Homer, Iliad 23.85 ff. Menetij je bil sin Aktorja,Homer, Iliad 11.785, 16.14. kralja Opa v Lokridi, in Ajgine, hčere Azopa.
Razmerje z Ahilom Čeprav v homerski tradiciji ni eksplicitnega spolnega razmerja med Ahilom in Patroklom, je nekaj kasnejših grških avtorjev pisalo o tem, kaj se jim je v besedilu zdelo implicitno glede njunega razmerja. Ajshil in Fejdro na primer trdita, da je med njima obstajalo jasno razmerje. Ajshil Ahila imenuje erastes, medtem ko Fejdro Ahila imenuje eromenos razmerja.<ref name= Michelakis2007 Morales in Mariscal trdita: »Obstaja polemična tradicija o naravi razmerja med obema junakoma.«
Po Ledbetterju (1993) obstaja miselnost, da bi Patroklos lahko bil upodobitev sočutne plati Ahila, ki je bil znan po svoji besu, omenjeni v prvi vrstici Homerjeve Iliade. Ledbetter povezuje način, kako Ahil in njegova mati Tetida komunicirata, s povezavo med Ahilom in Patroklom. Ledbetter to stori s primerjavo, kako Tetida tolaži jokajočega Ahila v 1. knjigi Iliade, s tem, kako Ahil tolaži Patrokla, ko ta joka v 16. knjigi. Ahil za dokončanje primerjave uporabi prispodobo, v kateri mlado dekle v solzah gleda svojo mater. Ledbetter meni, da to Patrokla postavlja v podrejeno vlogo Ahilu. Ker pa je Patroklos izrecno naveden kot starejši od obeh likov, to ni dokaz o njuni starosti ali družbenem odnosu drug do drugega.
James Hooker opisuje literarne razloge za Patroklov lik v Iliadi. Navaja, da bi lahko vlogo Ahilovega zaupnika prevzel drug lik in da imamo le preko Patrokla utemeljen razlog za Ahilovo jezo. Hooker trdi, da bi brez Patroklove smrti, dogodka, ki ga je močno prizadel, Ahilov poznejši akt podreditve boju porušil ravnovesje Iliade.
Hooker v Iliadi opisuje nujnost Patroklove globoke naklonjenosti do Ahila. Po njegovi teoriji ta naklonjenost omogoča še globljo tragedijo. Hooker trdi, da večja kot je ljubezen, večja je izguba. Hooker še naprej zanika Ledbetterjevo teorijo, da je Patroklos na nek način Ahilov nadomestek; namesto tega Hooker vidi Patroklov lik kot dvojnik Ahilovega. Hooker nas opominja, da je Patroklos tisti, ki potisne Trojance nazaj, kar po Hookerjevih trditvah Patrokla naredi za junaka in napoveduje, kaj naj bi Ahil storil.
Ahil in Patroklos sta odraščala skupaj, potem ko je Menojtios dal Patrokla Ahilovemu očetu Peleju. V tem času je Pelej Patrokla postavil za enega od Ahilovih privržencev. Čeprav Homerjeva Iliada nikoli ni izrecno navedla, da sta bila Ahil in Patroklos ljubimca, so ta koncept predlagali nekateri kasnejši avtorji.
Eshin trdi, da ni bilo treba izrecno navajati razmerja kot romantičnega, saj je takšno »očitno tistim njegovim poslušalcem, ki so izobraženi možje«. V kasnejših grških spisih, kot je Platonov Simpozij, se o razmerju med Patroklom in Ahilom razpravlja kot o modelu romantične ljubezni. Vendar pa je Ksenofont v svojem Simpoziju Sokrata spodbudil k trditvi, da je netočno označiti njuno razmerje za romantično. Kljub temu naj bi njuno razmerje navdihnilo Aleksandra Velikega v njegovem lastnem tesnem odnosu s svojim vseživljenjskim spremljevalcem Hefajstionom.
V Iliadi je bil Ahil mlajši od Patrokla. To krepi Dowdenovo razlago odnosa med eromenom, mladeničem v prehodu, in erastom, starejšim moškim, ki je pred kratkim opravil isti prehod. Dowden prav tako omenja pogost pojav takšnih odnosov kot obliko iniciacije. Vendar pa Statius v Ahilejdi navaja, da sta bila bodisi v isti starostni skupini bodisi sta se obnašala, kot da bi bila.
Patroklos je lik v igri Williama Shakespeara Troil in Kresida. V igri je Ahil, ki je postal len, zaljubljen v Patrokla, drugi liki pa se pritožujejo, da sta Ahil in Patroklos preveč zaposlena s seksom, da bi se borila v vojni.
Ahil in Patroklos v klasični literaturi Homer, Iliada, 9.08, 16.2, 11.780, 23.54 (700 pr. n. št.) Pindar, Olympian Odes, IX (476 pr. n. št.) Ajshil, Myrmidons, F135-36 (495 pr. n. št.) Evripid, Ifigenija v Avlidi, (405 pr. n. št.); Platon, Simpozij, 179e (388-367 pr. n. št.) Statius, Achilleid, 161, 174, 182 (96 AD)
Sklici
Literatura Vladeta Jankovič, Kdo je kdo v antiki, Modrijan, 2004, ISBN 961-241-004-6 Apollodorus, Apollodorus, The Library, with an English Translation by Sir James George Frazer, F.B.A., F.R.S. in 2 Volumes, Cambridge, Massachusetts, Harvard University Press; London, William Heinemann Ltd., 1921. . Online version at the Perseus Digital Library. Homer, The Iliad with an English Translation by A.T. Murray, Ph.D. in two volumes. Cambridge, Massachusetts, Harvard University Press; London, William Heinemann, Ltd., 1924. Online version at the Perseus Digital Library.
John Tzetzes, Allegories of the Iliad translated by Goldwyn, Adam J. and Kokkini, Dimitra. Dumbarton Oaks Medieval Library, Harvard University Press, 2015.
Zunanje povezave
Kategorija:Ljudje v grški mitologiji