V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno [depaʁtəmɑ̃]) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami. Šestindevetdeset departmajev je v metropolitanski Franciji, pet pa je čezmorskih departmajev, ki so prav tako razvrščeni kot čezmorske regije. Departmaji so nadalje razdeljeni na 332 okrožij, ta pa so razdeljena na kantone. Zadnji dve ravni oblasti nimata avtonomije; so osnova lokalne organizacije policije, gasilcev in včasih administracije volitev.
Vsak oddelek upravlja izvoljeni organ, imenovan svet departmaja (conseil départemental [ednina], conseils départementaux [množina]). Od leta 1800 do aprila 2015 so se ti imenovali generalni sveti (conseil général [ednina] conseils généraux [množina]). Vsak svet ima predsednika. Njihova glavna področja odgovornosti so upravljanje številnih socialnih in drugih dodatkov, stavbe za nižje srednje šole (kolidže) in tehničnega osebja ter lokalnih cest in šolskih in podeželskih avtobusov ter prispevek k občinski infrastrukturi. Lokalne službe državne uprave so tradicionalno organizirane na ravni departmajev, kjer prefekt predstavlja vlado; vendar so regije od leta 2000 pridobile pomen, pri čemer so se nekatere storitve na ravni oddelkov združile v storitve na ravni regij.
Departmaji so bili ustanovljeni leta 1790 kot racionalna zamenjava provinc Ancien Régime z namenom krepitve nacionalne enotnosti; naziv departma se uporablja za pomen dela večje celote. Skoraj vsi so bili poimenovani po fizično-geografskih značilnostih (reke, gore ali obale), ne pa po zgodovinskih ali kulturnih ozemljih, ki bi lahko imela svoje lojalnosti. Delitev Francije na departmaje je bil projekt, ki je bil še posebej identificiran s francoskim revolucionarnim voditeljem Abbéjem Sieyèsom, čeprav so o njem že pogosto razpravljali in pisali številni politiki in misleci. Najzgodnejši znani predlog o tem je iz leta 1665 v spisih d'Argensona. Navdihnili so podobne delitve v številnih državah, nekatere med njimi so bile nekdanje francoske kolonije. Ozemeljska razdelitev Španije iz leta 1822 (razveljavljena zaradi francoske intervencije iz leta 1823, ki je končala trienio liberal) in ozemeljska razdelitev Španije iz leta 1833, ki tvori osnovo današnjih španskih provinc z manjšimi spremembami, prav tako temeljita na francoskem modelu departmajev približno enake velikosti.
Večini francoskih departmajev je dodeljena dvomestna številka, uradna geografska oznaka, ki jo dodeli Institut national de la statistique et des études économiques (Insée). Čezmorski departmaji imajo trimestno številko. Številka se uporablja na primer v poštni številki in se je do nedavnega uporabljala za vse registrske tablice vozil. Prebivalci običajno uporabljajo številke za označevanje lastnega oddelka ali sosednjega, na primer prebivalci Loireta lahko svoj oddelek imenujejo "45". Bolj oddaljene oddelke praviloma imenujemo po imenu, saj malokdo pozna številke vseh oddelkov.
Leta 2014 je predsednik François Hollande predlagal ukinitev departmajskih svetov do leta 2020, ki bi ohranili departmaje kot upravne enote, in prenos njihovih pristojnosti na druge ravni upravljanja. Ta reformni projekt je bil medtem opuščen.
Seznam departmajev INSEEGrb DepartmaPrefekturaRegijaPoimenovan po01AinBourg-en-BresseAin (reka)02AisneLaonAisne (reka)03AllierMoulinsAllier (reka)04Alpes-de-Haute-Provence Digne-les-BainsAlpe, gore in regija Provansa 05Hautes-AlpesGapAlpe06Alpes-MaritimesNice Alpe07ArdèchePrivasArdèche (reka)08ArdennesArdeni09AriègeFoixAriège (reka)10AubeTroyesAube (reka)11AudeCarcassonneAude (reka)12AveyronRodezAveyron (reka)13Bouches-du-RhôneMarseilleRona14CalvadosCaen Normandijaskale Calvados15CantalAurillacMonts du Cantal16CharenteCharente (reka)17Charente-Maritime La RochelleCharente (reka)18CherBourgesCher (reka)19CorrèzeTulleCorrèze (reka)2ACorse-du-Sud (Južna Korzika) AjaccioOtoku Korzika2BHaute-Corse (Zgornja Korzika) BastiaOtoku Korzika21Côte-d'OrDijonBurgundskih vinogradih22Côtes-d'Armor Saint-Brieuc Bretanjaobalah Armorike23CreuseGuéretCreuse (reka)24DordogneDordogne (reka)25DoubsDoubs (reka)26DrômeValenceDrôme (reka)27Eure NormandijaEure (reka)28Eure-et-LoirChartresreki Eure in Loir 29FinistèreQuimper BretanjaFinis Terræ (konec sveta)30GardGardon (reka)31Haute-GaronneToulouseGaronne (reka)32GersAuchGers (reka)33Gironde BordeauxGironde (reka)34HéraultMontpellierHérault (reka)35Ille-et-VilaineRennes Bretanjareki Ille in Vilaine 36IndreIndre (reka)37Indre-et-LoireToursreki Indre in Loara 38IsèreGrenobleIsère (reka)39JuraLons-le-SaunierŠvicarska Jura40LandesMont-de-MarsanLandski gozd41Loir-et-CherBloisreki Loir in Cher 42LoireLoara43Haute-LoireLe Puy-en-VelayLoara44Loire-Atlantique NantesLoara45LoiretLoiret (reka)46LotCahorsLot (reka)47Lot-et-GaronneAgenreki Lot in Garona 48LozèreMende Lozère49Maine-et-Loire Angersreki Maine in Loara 50Manche NormandijaRokavskem prelivu51MarneMarna (reka)52Haute-MarneChaumontMarne (reka)53MayenneLavalMayenne (reka)54Meurthe-et-MoselleNancyreki Meurthe inMoselle 55MeuseBar-le-DucMeuse (reka)56MorbihanVannes BretanjaMorbihanski zaliv57MoselleMetzMozela58NièvreNeversNièvre (reka)59NordLilleSever (North)60OiseBeauvaisOise (reka)61Orne NormandijaOrne (reka)62Pas-de-CalaisArrasDovrska vrata63Puy-de-DômeClermont-Ferrandognjeniku Puy de Dôme 64PauPirineji65Hautes-PyrénéesTarbesPirineji66Pyrénées-OrientalesPerpignanPirineji67Bas-RhinStrasbourgRen (reka)68Haut-RhinColmarRen (reka)69RhôneLyonRona (reka)69MLyon Metropolis Lyonobčina Lyona70Haute-SaôneVesoulSaona (reka)71Saône-et-Loirereki Saona in Loara 72SartheLe MansSarthe (reka)73Savoieregija Savoja74Haute-SavoieAnnecyregija Savoja75Pariz Parisobčina Pariza76Seine-Maritime Rouen NormandijaSena (reka)77Seine-et-MarneMelunreki Sena in Marna 78Yvelines VersaillesGozdu Yvelines79Deux-SèvresNiortreki Sèvre Nantaise in Sèvre Niortaise 80SommeAmiensSoma (reka)81TarnAlbiTarn (reka)82Tarn-et-GaronneMontaubanreki Tarn in Garona 83VarToulonVar (reka)84VaucluseAvignonizviru Fontaine de Vaucluse85VendéeLa Roche-sur-YonVendée (reka)86ViennePoitiersVienne (reka)87Haute-VienneLimogesVienne (reka)88VosgesVogezi89YonneAuxerreYonne (reka)90Territoire de BelfortBelfortobčina Belforta91Essonne EvryEssonne (reka)92Hauts-de-Seine NanterreSena (reka)93Seine-Saint-Denis BobignySena (reka)94Val-de-MarneCréteilMarna (reka)95Val-d'OisePontoise Oise (reka)971Gvadelup (Guadeloupe) Basse-TerreOtok Gvadelup972Martinik (Martinique) Fort-de-FranceOtok Martinik973Gvajana (Guyane) CayenneGvajane974Saint-DenisOtok Reunion976Mayotte MamoudzouOtok Mayotte Notes: Večina grbov ni uradnih Ta departma je bil poznan kot Basses-Alpes (»Nižje Alpe«) do leta 1970 Ta departma je bil poznan kot Charente-Inférieure (»Nižja reka Klarenta«) do leta 1941 Ta departma je bil poznan kot Côtes-du-Nord (»Obale severa«) do leta 1990 Ta departma je bil poznan kot Bec-d'Ambès (»Bec d'Ambès«) od leta 1793 do leta 1795. Koncencija je to ime odpravila, da bi se izognila spominov na prepovedano politično frakcijo Žirondincev. Ta departma je bil poznan kot Loire-Inférieure (»Spodnja Loara«) do leta 1957 Ta departma je bil poznan kot Mayenne-et-Loire (»reka Mayenne in Loara«) do leta 1791 Ta departma je bil poznan kot Basses-Pyrénées (»Spodnji Pirineji«) do leta 1969 Številka 75 je bila uradno dodeljena departmaju Seine Ta departma je bil poznan kot Seine-Inférieure (»Spodnji Seine«) do leta 1955 Številka 78 je bila uradno dodeljena departmaju Seine-et-Oise Številka 91 je bila uradno dodeljena departmaju Alžir, v Francoski Alžiriji Številka 92 je bila uradno dodeljena departmaju Oran, v Francoski Alžiriji Številka 93 je bila uradno dodeljena departmaju Constantine, v Francoski Alžiriji Prefektura departmaja Val-d'Oise imenovana Pontoise je bila ustanovljena ob nastanku departmaja, ampak je bila v resnici premaknjena na sosenjo občino Cergy. Trenutno sta oba dela ville nouvelle, ki je del mesta Cergy-Pontoise
Vsak čezmorski departma sestavlja regija in ima zato status podoben kot metropolitanska Francija. Vsi departmaji so del Francije in Evropske Unije, čeprav za njih veljajo posebna EU pravila. Mayotte je postal 101. departma Francije 31. marca 2011. Njegova Koda INSEE je 976 (975 je že dodeljena francoskemu čezmorskemu kolektivu Saint Pierre in Miquelon). Metropole teritorialnih kolktivov imajo posebne zakone. Korzika je bila razdeljena na dva departmaja (Golo in Liamone) od leta 1793 do leta 1811, in kasneje ponovno na dva departmaja (Corse-du-Sud, številka 2A, in Haute-Corse, številka 2B) leta 1975. Leta 2019 sta Corse-du-Sud in Haute-Corse še vedno administrativna departmaja, čeprav nimata več statusa departmajskega »čezmorskega kolektiva«: regijske in departmajske funkcije so bile od leta 2018 vodene s strani enega teritorialnega kolektiva.
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Upravna delitev Francije Kategorija:Departmaji Francije