Matjaž Šinkovec, slovenski jezikoslovec, politik, novinar, prevajalec in diplomat, * 22. maj 1951, Ljubljana.

Življenje Rodil se je Vilmi (Likar) Šinkovec, nekdanji ilegalki, begunjski zapornici in partizanski obsojenki na smrt, kar doma v ljubljanskem Nebotičniku; babica je bil oče, novinar, urednik in poslovnež Ivan Šinkovec.

Kot dijak na Poljanski gimnaziji je sourejal list Mladi Poljanec, v zadnjem letniku na Šentviški gimnaziji pa je bil leta 1970 zaslišan s strani SDV zaradi širjenja letaka politične emigracije.

Po pridružitvi očetu v Kaliforniji je leta 1974 diplomiral iz angleškega jezika s književnostjo ter španskega jezika s književnostjo, leta 1976 pa magistriral iz ustvarjalnega pisanja na Lone Mountain Collegeu/Univerzi v San Franciscu.

V tem času je napisal in objavil več kratkih znanstvenofantastičnih zgodb, ena teh govori o njegovem članstvu v fiktivnem prihodnjem slovenskem parlamentu. Študiral je tudi na Univerzi v Valencii ter Univerzi v Lizboni.

Po vrnitvi v domovino se je za kratek čas zaposlil na Delu; njegova reportaža Težko kuhanje je bila objavljena v zbornikih Besedila slovenskega jezika in Slovenska zvrstna besedila. Deloval je kot svobodni prevajalec (knjige, revije, RTV), objavil več zgodb (Nedeljski dnevnik, Sirius …) ter urejal ZF rubriko v reviji Mladina.

Vrsto let je bil predsednik prvega slovenskega ZF kluba Sekcija za spekulativno umetnost, kjer je uredil zbornik Od Bradburyja do Vonneguta in sourejal Občasnik spekulativne umetnosti; bil je tudi pobudnik organizacije festivala Fantazija in istočasno 5. Evropskega ZF kongresa v Cankarjevem domu.Cerar, dr. Božo. Opazovalci. Ljubljana: MORS RS, 2011, str. 132–133. ISBN 978-961-92644-5-4.

Leta 1978 se je zaposlil v Republiškem sekretariatu (kasneje komiteju) za mednarodno sodelovanje kot samostojni svetovalec za Zahodne razvite države. Bil je avtor strategije odnosov Slovenije z ZDA, sprejete v Komisiji za mednarodne odnose Skupščine SRS, v kateri je med drugim predlagal ustanovitev slovenskega predstavništva v ZDA.

Bil je sekretar Mešane komisije Slovenija–Bavarska ter prvega uradnega obiska delegacije Izvršnega sveta na najvišji ravni pri britanski vladi. Je soavtor člankov o Veliki Britaniji in Franciji v Enciklopediji Slovenije.Zver, Milan. Sto let socialdemokracije. Ljubljana: Veda, 1996, str. 109. ISBN 961-6212-01-X.

Od leta 1984 do 1990 je bil mednarodni sekretar Zveze sindikatov Slovenije, kjer je pripomogel predvsem h krepitvi odnosov s sindikati vseh barv v regiji Alpe-Jadran, ki so kasneje pripomogli k razvoju odnosov z njihovimi strankami.Pogačnik, Marko. Slovenija in Svet Evrope. Ljubljana: MZZ RS, 2009, str. 36–37. ISBN 978-961-6566-16-2.

Novembra 1988 je bil ob Francetu Tomšiču eden ustanovnih članov SDZS (kasneje SDS), prve slovenske alternativne organizacije, ki se je proglašala za stranko. Zavzemal se je za sredinski položaj stranke ter čimhitrejšo pot Slovenije v samostojnost, kar je povedal tudi v svojem govoru na ustanovnem kongresu v Cankarjevem domu 16. februarja 1989. V stranki je bil član predsedstva in podpredsednik ter vodil odbor za zunanje zadeve.France Tomšič in njegov čas. Ur. M. Humar; I. Podbrežnik. Kamnik: Društvo Demos na Kamniškem, 2017, str. 99. ISBN 978-961-285-644-1.

Vzpostavil je stike s 40 tujimi strankami ter tremi internacionalami; krajši čas je bil tudi glavni tajnik mednarodne zveze socialdemokratskih strank. Spomladi 1989 je predlagal ustanovitev politično mavrične predvolilne koalicije spomladanskih strank z imenom Demokratična lista, kar je SDZS sprejela in predlagala drugim novonastalim strankam. Ko je prišlo do dogovora o ustanovitvi Združene demokratične opozicije Slovenije, je namesto kratice ZDOS ali ZOS predlagal ime Demos.Tomšič, France. Od stavke do stranke. Ljubljana: Nova obzorja, 2010, str. 282.

Na množičnem zborovanju ob ustanovitvi Demosa v Cankarjevem domu 17. januarja 1990 je zbor nagovoril v imenu svoje stranke. Na prvih demokratičnih volitvah tri mesece kasneje je bil izvoljen v Skupščino RS, nato je prevzel funkcijo predsednika Komisije za mednarodne odnose (KMO), kjer se je zavzemal za čimbolj konsenzualno oblikovano zunanjo politiko.

Postal je član predsedstva Demosa ter vodja strankine poslanske skupine, prvi podpisnik predloga v Skupščini sprejete Deklaracije o suverenosti ter predlagatelj priznanja baltskih držav. Po sovjetskem krvavem napadu na TV stolp v Vilniusu je vodil slovensko delegacijo na komemoraciji in nagovoril litovski parlament v litvanščini.Lord Geoffrey Howe presents the first BSS medal to H.E. the Ambassador on behalf of the Society. BONDS-VEZI, št. 3, julij 1997, London.

V KMO je uvedel zaslišanja kandidatov za bodoče veleposlanike RS. V Beogradu je vodil prvo srečanje slovenskih in evropskih poslancev. Kot vodja delegacije RS na t. i. Carringtonovi konferenci o Jugoslaviji v Haagu oktobra 1991 je zavrnil podpis soglasja za podaljšanje delovanja evropskih opazovalcev v Sloveniji, predložen v podpis nekdanjim republikam SFRJ.Wearing a number of hats, Slovenia’s global diplomatic outreach from Brussels. Diplomat Magazine, 24. oktober 2015. Haag: Stichting Diplomat Magazine, 2. november 2015.

Na zasedanju Severnoatlantske skupščine v Madridu je septembra istega leta osebno predlagal vstop Slovenije v NATO, kar je pred tem že neuspešno predlagal v KMO.Kozmos, Radovan. Slovenska predstavitev Veliki Britaniji. Delo, 25. april 1993.

V letih 1991–1992 je vodil slovensko stran v pogajanjih s Svetom Evrope za vstop Slovenije v Parlamentarno skupščino SE, ob sprejemu v članstvo RS v to prvo evropsko institucijo pa je v Strasbourgu nastopil kot častni govornik.

Diplomacija Leta 1992 je vstopil v diplomatsko službo v rangu veleposlanika in kasneje veleposlanika I, kjer je deloval vse do maja 2022. Od aprila 1992 do oktobra 1997 je bil prvi izredni in pooblaščeni veleposlanik Republike Slovenije v Združenem kraljestvu, s predajo poverilnic kraljici Elizabeti II.. Vzporedno je bil od 1996 do 1997 veleposlanik v Republiki Irski, Slovenijo pa je predstavljal tudi pri več mednarodnih organizacijah s sedežem v Londonu (IMO, INMARSAT idr.).Moder, Janko. Slovenski leksikon novejšega prevajanja. Koper: Založba Lipa, 1985, str. 299.

Po vrnitvi v domovino je prevzel dolžnost državnega podsekretarja za področje varnostne politike na Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ). S predstavniki nekaterih drugih kandidatk za članstvo v Natu je opravil turnejo po ameriških inštitucijah ter med drugim predaval na Princetonu in v San Franciscu.Bajt, Drago. Slovenski kdo je kdo. Ljubljana: Nova revija, 1999, str. 522.

Decembra 1998 je bil na predlog predsednika vlade Janeza Drnovška imenovan za veleposlanika in vodjo Stalne misije Slovenije pri Natu ter Zahodnoevropski uniji. Z vstopom Slovenije v zavezništvo marca 2004 je postal prvi stalni predstavnik Republike Slovenije v Severnoatlantskem svetu. V okviru mandata je bil tesno vključen v vse priprave za vstop v Nato, tudi s sočasnim vodenjem Medresorske skupine za Nato v Ljubljani. Večkrat je obiskal Afganistan ter bil pobudnik napotitve kontingenta Slovenske vojske v Herat, namesto v predlagani Kandahar.

Sprožil je vstop Slovenije v konzorcij lastnic transportnih letal C-17, vključitev v sistem nadzora nad zračnim prostorom AGS, Natovo rešitev nadzora slovenskega zračnega prostora ter Natov vložek v razvoj letališča Cerklje. Ob več obiskih na Zahodnem Balkanu je sogovornikom v Srbiji, Makedoniji in Črni Gori podrobno predstavil potrebne ukrepe za vstop njihovih držav v Nato, kar je objavil tudi v knjigi *The 2020 Vision for the Western Balkans*.

Od oktobra 2006 do septembra 2007 je bil direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, nato pa do oktobra 2008 državni sekretar v kabinetu predsednika vlade s sedežem na MZZ, zadolžen za prvo predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Vzporedno je v času predsedovanja opravljal tudi funkcijo političnega direktorja MZZ in vodil številne trojke EU tako v Bruslju kot po svetu.Cerar, dr. Miro et al. Obletnica prelomnih dogodkov nastajanja slovenske države. Več avtorjev. Ljubljana: Urad predsednika republike Slovenije, 2022, str. 45–49. ISBN 978-961-95993-0-3. COBISS.SI-ID 125678339.

Kasneje ga je Janševa vlada ob pridobljenih agremajih ZDA in Mehike ter uspešno opravljenem parlamentarnem zaslišanju imenovala za veleposlanika v ZDA in Mehiki, kar je potrdila prihajajoča Pahorjeva vlada, vendar predsednik RS Danilo Türk njegove postavitve ni podpisal.Drobnič odstopil, namesto njega Šinkovec. Delo, 29. januar 2008.

1. decembra 2008 ga je vlada na predlog ministra Samuela Žbogarja imenovala za posebnega odposlanca za kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN (2012–2013), v okviru česar je lobiral po vsem svetu. Septembra 2011 je postal stalni predstavnik RS v politično-varnostnem odboru Evropske unije, od 2013 do 2017 pa je vzporedno opravljal funkcijo veleposlanika v Belgiji, nerezidenčno pa tudi v Luksemburgu, pri Afriški uniji, v Etiopiji in Zelenortskih otokih, hkrati pa je bil slovenski član odbora guvernerjev Evropske fundacije za demokracijo.Zmore odposlanec več kakor minister, premier in predsednik skupaj? Delo, 12. november 2008.

Po vrnitvi na MZZ je kot veleposlanik opravljal delo nacionalnega koordinatorja za odnose z afriškimi državami ter mednarodnimi in regionalnimi organizacijami v Afriki, v tem okviru pa uredil državna obiska predsednika Boruta Pahorja v Etiopiji in pri Afriški uniji.

V času opravljanja diplomatskih dolžnosti je v imenu Slovenije podpisal več mednarodnih sporazumov, med drugim o sklenitvi diplomatskih odnosov z Antigvo in Barbudo, Belizejem, Brunejem, Centralnoafriško republiko, Dominiko, Ekvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Irsko, Mikronezijo, Namibijo, Sejšeli, Sv. Vincencem in Grenadini, Somalijo, Tongo, Trinidad in Tobagom ter Vanuatujem.Zmore odposlanec več kakor minister, premier in predsednik skupaj? Delo, 12. november 2008.

Prejel je več priznanj, med drugim Red za zasluge RS, zlato medaljo Slovenske vojske, Diplomatsko zvezdo Litve, *Flame of Peace Award* in zlato medaljo Britansko-slovenskega društva. Predaval je na več univerzah, med drugim Cambridge, Oxford, LSE in Princetonu.

Dela

Zasebno življenje Njegov oče je bil slovenski novinar Ivan Šinkovec. Soproga Magdalena (Novak) Šinkovec, dve desetletji v tujini negova ambasadorka, je avtorica knjige Culinary Cosmic Top Secrets – A NATO Cook Book. Njegov poglavitni konjiček je “sam svoj mojster.” Med njegovimi ducat objavljenimi deli je najbolj nenavadna knjiga Toy Toy, napisana v izmišljenem jeziku “lovenščini.”

Viri in opombe

Glej tudi seznam slovenskih jezikoslovcev seznam slovenskih politikov seznam slovenskih novinarjev seznam slovenskih prevajalcev seznam slovenskih diplomatov seznam veleposlanikov Republike Slovenije seznam nosilcev reda za zasluge Republike Slovenije

Zunanje povezave Vlada.si SOVA.gov.si

Kategorija:Slovenski jezikoslovci Kategorija:Slovenski novinarji Kategorija:Slovenski prevajalci Kategorija:Slovenski politiki Kategorija:Slovenski diplomati Kategorija:Poslanci Skupščine Republike Slovenije (1990–1992) Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Združenem kraljestvu Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije pri Natu Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije pri Severnoatlantskem svetu Kategorija:Državni sekretarji v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije‎ Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani Kategorija:Direktorji Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Kategorija:Državni podsekretarji Republike Slovenije Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Belgiji Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije