Cerkev Svete Trojice v Hrastovljah je sedaj podružnična cerkev župnije Predloka. Nahaja se za protiturškem taborskim obzidjem na griču izven vasi, zgrajenim v 16. stoletju.
Cerkvena arhitektura 180px|sličica|levo|Zunanjost cerkve sv. Trojice Cerkev in obzidje sta zgrajena na živi skali, zato nimata globoke temeljitve. Cerkev je zidana večinoma iz kamna, kot je to značilno za celotno Istro. Nikoli ni bila v celoti ometana, zato je vidno, kako je bila cerkev grajena. Opazno je, da je bil zgornji del stavbe nekoč ponovno pozidan, vendar razloga za to ne poznamo. Cerkev je krita s skriljem – debelimi lomljenimi kamnitimi ploščami, ki so značilna kritina za Sredozemlje oziroma »prastreha« vseh mediteranskih dežel.
Oken na cerkvi ni veliko, to pa zaradi vremenskih vplivov. Poleti je bil prostor z malo okni zavarovan pred pripeko, pozimi pa pred burjo. Zaradi majhnega števila oken je v notranjosti cerkve precej temačno. Leta 1896 so na severni strani cerkve prebili lino za okno, vendar so pri tem na žalost uničili nekaj stenskih poslikav.
Cerkev je bila nekoč, kljub manjšemu številu oken, zagotovo bolje osvetljena kot danes, ko jo obdaja mogočno obzidje, ki je bilo zgrajeno šele kasneje. Obzidje namreč sedaj cerkvi jemlje veliko svetlobe.
Cerkveno stavbo uvrščajo med višinsko stopnjevalne cerkve. Take cerkve so na Slovenskem nastajale le v gotski dobi, saj primerkov iz romanske dobe nimamo. Nastajale so na primer na Ptujski Gori, v Slovenskih goricah,... Hrastoveljska cerkev ima zvonik pozidan na zahodni strani, v njem sta dva zvonova.
Cerkev je dolga 11,7 metrov in široka 6,05 metra. S temi merami je ena najmanjših cerkva in ne presega niti povprečne širine in dolžine majhnih vaških podružnic. Nekateri trdijo, da je cerkev po istrsko zaokrožena različica renesančne arhitekture iz 2. polovice 15.stoletja.
Portal vzhodnih vrat v cerkev, kot ga danes poznamo, je nastal okoli leta 1776. Prvotna vhodna vrata so verjetno segala do zvonika.
Cerkvena notranjost 180px|sličica|levo|Freske v notranjosti cerkve sv. Trojice v Hrastovljah, deloma t.i. »Mrtvaški ples« Cerkvena notranjost je bogato poslikana s srednjeveškimi freskami, od katerih je najbolj znan t.i. »Mrtvaški ples«. Freske so najobsežnejše sakralne srednjeveške poslikave na Slovenskem, motiv mrtvaškega plesa pa se je v Istri ohranil le še v cerkvici svete Marije na Škriljinah pri Beramu.
Cerkveno obzidje Obzidje cerkve je verjetno stalo že prej in ga je novi lastnik (Leander Zarotus) le obnovil. Visoko je 8 metrov in je zgrajeno iz lomljenega apnenca. Na obzidju cerkve je tudi tabla z latinskim napisom iz leta 1581. Težko bi določili, kdaj točno je bilo obzidje zgrajeno, predvideva pa se da je bilo zgrajeno nekje ob koncu 15. stoletja, torej zagotovo kasneje kot cerkev. Obzidje obdaja skoraj vso cerkveno stavbo, izven njega je viden le zvonik cerkve s križem na vrhu. Prvotni namen zidu je bila obramba, posebej v času turških vpadov. Je v obliki nepravilnega pravokotnika. V kotih sta postavljena obrambna stolpa. Prvi leži na severovzhodni strani, drugi pa je varoval vhod iz vaške strani. Na stolpih lahko opazimo dve vrsti strelnih lin, predvideva pa se, da je bilo nekoč obzidje še višje in naj bi imelo tri vrste strelnih lin. Za obrambo je služil tudi pomol nad vhodnimi vrati.
Sprememba statusa kulturnega spomenika Predlagateljica Mestna občina Koper je leta 2025 na Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) podala pobudo za spremembo statusa cerkve v Hrastovljah v kulturni spomenik državnega pomena zaradi izjemnih gotskih fresk v njeni notranjosti. Predlog je bil nato v javni obravnavi, 15. januarja 2026 pa v sklopu vladnega obiska Obalnokraške regije potrjen.
Sklici
Viri
Zunanje povezave Cerkev sv. Trojice v Hrastovljah pridobljeno 6. januarja 2026
Glej tudi
Mrtvaški ples (Hrastovlje) Župnija Predloka
Trojica, Hrastovlje Kategorija:Hrastovlje Hrastovlje