Radio Študent (RŠ) je slovenska radijska postaja, ki oddaja študentski nepridobitni radijski program. RŠ velja za prvo študentsko radijsko postajo v Evropi. RŠ je 9. maja 1969 ustanovila Zveza skupnosti študentov Slovenije; njegov nastanek je bil neposredna posledica študentskih demonstracij leta 1968. RŠ ima pravni status zavoda, katerega ustanovitelj je ŠOU v Ljubljani. Od leta 2012 ima RŠ status študentskega programa posebnega pomena.
Zavod Radio Študent je neprofitna civilno-družbena in kulturno-izobraževalna organizacija s sediščem v Ljubljani. RŠ kombinira osnovne značilnost skupnostnega radia in javnega servisa. Poleg ustvarjanja in oddajanja izobraževalnega, umetniškega, informativnega in glasbenega programa ima tudi enakovredno vzgojno-izobraževalno vlogo. RŠ izvaja tudi usposabljanje mladih za novinarska in druga dela na radijski postaji. RŠ se vse bolj posveča tudi dejavnosti kulturne in glasbene produkcije ter založništva.
Pregled thumb|right|250px|Studio Radia Študent Oddajnik Radia Študent pokriva širše območje Ljubljane z okoli 500.000 potencialnimi poslušalci. Po raziskavi agencije Mediana ima Radio Študent preko 35.000 rednih poslušalcev. Radijska produkcija obsega 24 ur programa vse dni v letu; od tega je živega programa 13 ur dnevno (ob delavnikih). Pri produkciji sodeluje preko 200 rednih programskih sodelavcev, vsi radijski prispevki pa so arhivirani na spletni strani radia.
Radio se lahko od leta 1998 spremlja tudi prek lastne spletne strani, ki ima na letni ravni okoli 1.500.000 ogledov (od tega 170.000 edinstvenih obiskovalcev).
Organizacija Radio Študent je študentski radio, nepridobitna civilno-družbena in kulturno-izobraževalna organizacija. Ima pravni status zavoda, njegova ustanoviteljica pa je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Od leta 2012 ima program Radia Študent tudi uradno priznani nacionalni status posebnega pomena študentskega radijskega programa.
Osebje
RŠ ima pet redno zaposlenih na krovnih funkcijah (direktor, odgovorni urednik, vodja ekonomsko-propagandne službe, vodja projektne pisarne in vodja tonsko-tehnične službe), kot s.p. pa je zaposlen še vodja finančno-administrativne službe RŠ. RŠ ima še več kot 200 rednih honorarnih programskih sodelavcev, ki so organizirani v okviru programskih enot: aktualno-politična redakcija, glasbena redakcija, univerzitetna redakcija, redakcija za kulturo in humanistične vede in znanstvena redakcija ter služba za napovedovanje, tonsko-tehnična služba, video služba (RTVŠ) in lektorska služba.
Upravljanje
Po veljavnem Aktu o ustanovitvi Zavoda Radio Študent uredništvo zavoda RŠ v širši sestavi sestavljajo vsi člani redakcij zavoda RŠ, ki opravljajo novinarsko delo, odgovorni urednik, drugi avtorji prispevkov in drugi programski sodelavci. Uredništvo zavoda RŠ v ožji sestavi pa sestavljajo odgovorni urednik, vodja izvedbe programa ter uredniki in/ali redaktorji redakcij zavoda RŠ ter vodje programskih služb. Uredništvo RŠ deluje avtonomno v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti za uresničevanje programske zasnove študentskega in nepridobitnega radijskega ter televizijskega programa. Zavod RŠ upravlja Svet RŠ, ki ga sestavljajo: predstavnika ustanovitelja, predstavniki zavoda (predstavniki delavcev, redakcij in služb), predstavnik strokovne javnosti in predstavnik uporabnikov.
Ključni organi Zavoda RŠ: Svet Zavoda RŠ: sestavlja ga sedem članov (predsednik Martin Kovač), Strokovni svet RŠ: sestavljajo ga vodje poslovnih in programskih služb in ima 13 članov, Direktor Zavoda RŠ (Valentina Rajaković), Odgovorni urednik (Vid Bešter)
Mednarodno sodelovanje
Radio Študent je član evropske sekcije mednarodnega združenja skupnostnih radiev AMARC in član mreže študentskih radijskih postaj in programov s področja Balkana Hear.Me, v okviru katere je bil pobudnik mreže SWORD – Student Word. Od leta 2012 naprej je tudi član Asociacije – mreže nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti.
Leta 2001 je skupaj z beograjskim Radiem B92 in zagrebškim Radiem Student pobudnik projekta Cross Radio, ene izmed prvih iniciativ za ponovno vzpostavitev komunikacijskih mostov v radijskem in kulturnem delovanju na področju nekdanje Jugoslavije.
Zgodovina
1968–1969: Ustanovitev in začetki
Radio Študent je nastal kot posledica vseevropskih študentskih gibanj iz leta 1968 in 9. maja 1969 začel z oddajanjem iz kleti Doma VIII v študentskem naselju v Rožni dolini. Središče gibanj v Sloveniji je bila ljubljanska Filozofska fakulteta, kjer se je razširjala zunajparlamentarna opozicija t. i. nove levice, podobni demokratični procesi pa so potekali tudi v študentskem naselju.
Radio je bil prvotno ustanovljen z namenom informiranja takratne študentske populacije o vseh za študente aktualnih dogodkih in problemih ter umirjanju študentskih protestov, a je kmalu postal pomemben sopotnik novih družbenih gibanj, ki so odpirala številna vprašanja, med drugim o reformi univerze. RŠ je bil predvsem odziv na obrobno poročanje okostenelih uradnih oz. državnih medijev o študentskih gibanjih, s tem pa je postal avtonomen obveščevalec in prostor dokaj velike svobode izražanja. RŠ je tudi pomembno odprl prostor za delovanje teorije, večinoma humanistične in družboslovne. Svoja razmišljanja so med drugimi s pomočjo RŠ sporočali Rastko Močnik, Rado Riha in Slavoj Žižek. Na RŠ so v tem obdobju delovali tudi znanstveniki z drugih področij in številni kasnejši umetniki.
Del potrebne opreme za oddajanje programa je RŠ kupil, nekaj pa je je donirala RTV. Radio je na začetku oddajal zgolj tri ure na dan, ustvarjalci pa so prejemali zelo nizke honorarje. Pomanjkanje denarja je bilo predvsem ovira za postavitev fonoteke in delovanje glasbene redakcije – slednja se je že od svojih začetkov osredotočala predvsem na alternativno in progresivno glasbo, za katero na drugih radijskih postajah takrat ni bilo prostora.
1969–1991: SR Slovenija
Pravno-formalni status je RŠ pridobil leta 1974, ko je bil v sodni register vpisan Sklep o ureditvi ustanoviteljskih odnosov med Radiom Študent in SŠ LVZ – skupnost študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov. Pomemben dokument je bil tudi Akt o spremembi ustanovitelja (975), s katerim ustanovitelj postane Univerzitetna konferenca ZSMS, ki je kot ustanovitelj navedena tudi v zadnjem temeljnem pravnem aktu RŠ vpisanem v sodni register – Statut DO Radio Študent (1986).
Prvih devet let je RŠ oddajal triurni program na srednji valovni dolžini 188 m lokalnega oddajnika v VIII. bloku Študentskega naselja, tako da se ga je dalo slišati le v posameznih delih Ljubljane. Maja 1978 je Radio Študent po devetih letih delovanja začel oddajati novi UKV stereo oddajnik, hkrati pa je RŠ razširil tudi svoj programski čas, in sicer na štiri ure dnevno in na štiri ure ob večerih ob koncih tedna.
V osemdesetih letih je bil RŠ osprednji med (pretežno mladinskimi) glasili, ki so postopoma odpirala tedanje tabu teme. Provokativna je bila predvsem glasba. RŠ je na primer pripomogel k izbruhu punka kot množičnega pojava in odločilno sooblikoval njegovo pluralno in »naredi sam« fazo. V tem obdobju sta bili zelo vplivni in popularni tudi radijska impro-farsa v nadaljevanjih Butnskala Emila Filipčiča in Marka Derganca ter festival Novi rock.
Pomembno vlogo je RŠ odigral tudi pri prelomnih političnih dogodkih, na primer pri aferi JBTZ konec osemdesetih let. RŠ je takrat izkoristil svoje prednosti, saj je o aktualnih dogodkih lahko poročal dokaj hitro. Med afero JBTZ je ažurno poročal o razvoju dogajanja, pri tem pa namerno kršil takratne novinarske norme; ustvarjalci programa so bili izrazito pristranski, neobjektivni in neuravnoteženi, poročanje pa je na politično agendo postavilo tudi vprašanje svobode novinarstva v takratni družbi.
(1991–): Republika Slovenija
Leta 1991 se je program dokončno razširil na vse večere v tednu.
RŠ je sodeloval pri »zasedbi Metelkove« septembra 1993, ko so aktivisti z zbiranjem na območju preprečili rušenje stavb tamkajšnje vojašnice, ki jih je vlada pred tem obljubila dodeliti civilni družbi. O dogajanju je RŠ v živo poročal celo noč, postavljen pa je bil tudi improviziran, na agregat priklopljen studio. Februarja 1997 se je RŠ iz tesnih kletnih prostorov bloka VIII preselil v nove prostore v šestem in sedmem nadstropju bloka XIV v Študentskem naselju, ki so radiu zagotovili ustrezne prostorske in tehnične pogoje za izvajanje programa. Leta 1998 je RŠ začel oddajati tudi prek spleta.
Od leta 2008 je RŠ z uvedbo jutranjega programa med 7. in 11. uro razširil programski čas svojega živega programa za 4 ure na skupno 17 ur produkcije na dan tekom večine leta (13 ur v času študijskih počitnic med julijem in septembrom).
Aprila leta 2012 je AKOS programu RŠ podelil uradno priznanje nacionalnega statusa študentskega radijskega programa posebnega pomena. Maja 2012 je bila vzpostavljena nova spletna stran radia. Konec leta 2013 je RŠ vzpostavil mobilno aplikacijo za poslušanje programa preko mobilnih naprav in spremljanje medijskih prispevkov ter arhiva podcastov oddaj na spletnem portalu RŠ.
Leta 2013 se je RŠ znašel v finančnih težavah; zaradi rebalansa proračuna ŠOU je RŠ utrpel izpad skoraj 16.000 € sredstev. RŠ je posledično pričel akcijo Reši RŠ s ciljem zbrati 50.000 € sredstev za podprtje delovanja RŠ. Novembra se je v okviru akcije na Metelkovi odvila prireditev namenjena zbiranju sredstev za RŠ; organizatorji so prek vstopnin in donacij v eni noči zbrali okoli 23.000 € sredstev za RŠ (akcija pa tako skupno že skoraj 39.000 €).
V letu 2016 je RŠ razvil lastno mobilno aplikacijo za spremljanje vsebin spletnega portala RŠ, ki je postala javnost na voljo spomladi leta 2017. Z odločbo, izdano novembra 2017 je bil Zavodu RŠ podeljen status zavoda, ki deluje v javnem interesu v mladinskem sektorju. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve je julija 2018 RŠ kot najvišjemu ocenjenemu programu na drugem pozivu podelila pravico razširjanja radijskega programa na območju celotne Slovenije v digitalni radiodifuzni tehniki (T-DAB+). RŠ ob podpori ustanovitelja prek DAB* oddaja redno od konca septembra 2018.
Leta 2025 je RŠ z vpeljavo nove programske sheme skrajšal živi program za štiri ure dnevno (od 11. do 14. ure in od 23. do 24. ure). Odtlej program ob delovnikih obsega 13 ur živega programa.
Dejavnosti
Radijski program thumb|right|250px|Fonoteka Radia Študent Radio Študent oddaja program po radijskih valovih in spletu 24 ur dnevno vse dni v letu, v živo večinoma 13 ur dnevno. Ostali del programa predstavljajo ponovitve oddaj in glasba.
Program je večinoma politično-informativnega, kulturno-izobraževalnega in zabavnega značaja. Programska politika skuša združevati osnovne značilnosti skupnostnega radia in odprtega kanala. Oddaje se izvajajo tudi v romskem, srbskem, hrvaškem in angleškem jeziku.
Radijski program je namenjen oz. posvečen predvsem študentom ljubljanskih visokošolskih zavodov in drugim poslušalcem na območju slišnosti ter ponuja neodvisen prostor za izvajanje alternativnih političnih, kulturnih in medijskih praks; RŠ je namenjen podpori in interpretaciji tematik in družbenega dogajanja, ki v slovenskem večinskem medijskem diskurzu pretežno niso zastopani. Produkcija programa z namenom zagotavljanja kritične distance, podpore marginaliziranih posameznikov in skupin ter promocije jezikovne raznolikosti poudarja neodvisnost od vseh vzvodov družbene moči.
Radio se v okviru svojega programa in poslanstva posveča različnim skupnostim, predvsem pa naslednjim:
študentska skupnost in zaposleni v visokem šolstvu, analitiki in zainteresirana študentska ter širša javnost na področju družbeno-političnih tem, kulturne institucije in NVO v kulturi, šolski mediji, mentorji, učenci osnovnih in srednjih šol, etnične manjšinske skupnosti: posebne oddaje za srbsko, hrvaško, romsko in afriško skupnost v produkciji pripadnikov in organizacij teh skupnosti,