Mikojan-Gurevič MiG-21 (Natovo kodno ime »Fishbed«, kodno ime JRV: L-12, L-14, L-15, L-16, L-17, rusko Микоян и Гуревич МиГ-21 »Balalaika«) je bilo najbolj razširjeno lahko reaktivno nadzvočno lovsko letalo druge generacije v 20. stoletja, saj je bilo izdelanih več kot 15.000 letal v petnajstih izpeljankah. Testni pilot Georgij Mosolov je 31. oktobra 1959 s hitrostjo 2,388 km/h (2,25 Mach; 1,289 vozlov) postavil takratni svetovni hitrostni rekord. Višinski rekord za Mig-21 je Mosolov postavil 28. aprila 1961 z višino 31.714 m (104 048 ft) z uporabo dodatnih potisnih raket U-21.

Letalo Mig-21 je prišlo v uporabo leta 1959 kot nadomestek za starejše sovjetske reaktivne lovce prve generacije: La-15, Jak-25, Mig-15 in Mig-17. Mig-21 je predstavljal konkurenčno letalo med letoma 1961 in 1973, kasneje so ga hitro izpodrilinili naprednejši lovci, ko je postal boj na razdalji izven vidnega dosega neobhodno potreben za preživetje na bojišču.

Podobna letala vzhodnega bloka so Suhoj Su-9, Suhoj Su-15, Čengdu J-7, Šenjang J-8, MiG-23. Njegovi konkurenti zahodnega bloka so bila Mach 2 letala: McDonnell Douglas F-4 Phantom II, Lockheed F-104 Starfighter, English Electric Lightning, Dassault Mirage III, Dassault Mirage F1, Saab 35 Draken. Ura letenja z letalom Mig-21 je ocenjena na okvirno $10.000 brez oborožitvenih sistemov in brez nabavne vrednosti.

Naloge letala Mig-21 so v sovjetski zvezi v 1970ih že začela prevzemati zmogljivejša sovjetska letala tretje generacije: Mig-23, Mig-25, Suhoj Su-17.

Mig-21 je postal močno zastarel leta 1976 z predstavitvijo dvomotornih lovcev četrte generacije F-15 Eagle z 3 urno avtonomijo, vendar je po sili razmer in zaradi nizke cene ter možnega primitivnega vzdrževanja v revnejših letalstvih ostal v proizvodnji do leta 1985, njegovo kitajsko verzijo Čengdu J-7 so izdelovali celo do leta 2013.

Novejši sovjetski lovci četrte generacije v 1980ih: Mig-29, MiG-31 in Su-27 so v celoti nadomestili Mige-21.

Ena izmed največjih negativnih lastnosti letala Mig-21 je bila kratka avtonomija leta 30 minut na pram zahodnim letalom, s čimer je za isto zračno moč bilo potrebno trikratno ali štirikratno število letal mig-21 v primerjavi z zahodnimi letali Mirage IIIE 1h 45 min ali F-5E Tiger II 1 h 30 min ali celo McDonnell Douglas F-4 Phantom II 3 ure avtonomije. Mig-21 ni imel možnosti točiti gorivo v zraku, kar je še dodatno omejevalo njegovo uporabo. Pomankanje sposobnosti za boj na razdalji izven vidnega dosega je izrazito omejeval uporabo letal mig-21 po letu 1976.

Letalo Mig-21bis (1972; Izdeliye 75; "Fishbed-L/N") ima porabo goriva: 2.400 l/h pri režimu križarjenja 19 kN 5.400 l/h pri 100% suhem režimu 42 kN 15.000 l/h pri dodatnem zgorevanju prve stopnje (forsažnem režimu) 65 kN 19.800 l/h pri dodatnem zgorevanju druge stopnje (čez forsažnem režimu) maksimalno 1 min oz. 2 v vojni (N1=106%) 97,4 kN Notranji rezervoar letala Mig-21bis je imel volumen 2330 litrov lahko pa je nosil še en dodatni zunanji rezervoar volumna 800 litrov, maksimalna količina goriva za pristanek je bila 1300 litrov, če je imelo letalo več goriva pri pristanku je to znatno povečalo pristajalno hitrost in preobrememjevalo podvozje.

Pomanjkljivosti letala Negativna lastnost miga-21 je da ne prenaša negativnih obremenitev, ker pri +0.2 g obremenitve in manj motor ugasne v 5-15 sekundah odvisno od režima delovanja. Maksimalna dovoljena pozitivna obremenitev je +7 g, v določenih konfiguracijah in z omejitvami pa do +8.5 g. Druga velika pomanjkljivosti so izredno visoke pristajalne hitrosti prvih variant okrog 325-365 km/h in slabe manevrske karakteristike pri nizkih hitrostih, zaradi česar so izgube pilotov bile večje med usposabljanjem kot pa v bojnem delovanju. Za nočno formacijsko letenje letalo ni primerno, zaradi izredno slabe vidljivosti, saj so pozicijske luči nameščene na dveh tretjinah prednjega roba in pilot ki spremlja letalo ga ne vidi in obstaja velika nevarnost trčenja. +Primerjalna tabela avtonomije leta z Mig-21bis 1972LetaloPorekloGeneracijaUvedenNotranje gorivoČas v zraku (bojno)Bojni radijPolnjenje v zrakuMiG-21bisZSSR21959~2.800 kg35–45 min500–700 kmNESuhoj Su-7ZSSR21959~3.000 kg30–50 min300–600 kmNEF-100 Super SabreZDA21954~3.400 kg1–1.5 h500–800 kmDAF-102 Delta DaggerZDA21956~3.200 kg1–1.5 h800–1,000 kmDAF-104 StarfighterZDA21958~2.800 kg45–60 min400–600 kmDAF-106 Delta DartZDA21959~4.000 kg~1.5–2 h1,200 kmDAF-8 CrusaderZDA21957~4.900 kg2–2,5 h1.300 kmDAMirage IIIEFrancija21961~3.500 kg1 h 45 min1.200 kmz nadgradnjo F-5E Tiger IIZDA31962~2.600 kg1 h 30 min1.000 kmNEMirage F1Francija31973~4.000 kg2 h1000–1.200 kmDAF-4 Phantom IIZDA31960~6.300 kg2,5–3 h1.200–1.400 kmDAF-14 TomcatZDA41974~7.300 kg3–4 h1.600–1.900 kmDAF-15C EagleZDA41976~6.100 kg2,5–3 h1.500–1.800 kmDASukhoi Su-27ZSSR41985~9.400 kg2,5–3,5 h1.500–2.000 kmDADassault RafaleFrancija4.52001~4.700 kg2–2,5 h1.500–1.850 kmDA

Mig 21 v Jugoslovanski uporabi Jugoslovansko vojno letalstvo je z letali Mig-21 Fishbed nadomestilo: 121 dnevnih lovcev F-86E Sabre,130 nočnih lovcev F-86D Sabre Dog (ki so imeli močnejši radar in avioniko) in 231 lovskih bombnikov F-84 Thunderjet, v letih 1962–1991 je v uporabi imelo skupaj 261 letal Mig-21 v različnih izvedenkah (Bis/PFM/M/MF/F-13/UM/US/R), leta 1987 so jih začeli postopoma zamenjevati z dvomotornimi letali Mig-29 Fulcrum z 16 dostavljenimi v prvi dobavi. Baze z Mig-21 letali so bile: Pula LDPL, Batajnica LYBT, Željava LYBI in Slatina BKPR. Mig-21 je imel zelo neudobno, slabo opremljeno in nepregledno kabino, zaradi česar so mnogi piloti, ki so pred tem pilotirali ameriške lovce, bolj cenili pregledne starejše Sabre, ki so bili udobni in odlično opremljeni z inštrumenti. Za primerjavo Mig-21 je imel teoretični doseg radarja 20 km, starejši Sabre F-86D 48 km, takratni aktualni konkurent Miga-21 F-4G Phantom II z radarjem AN/APR-38 pa 150 km, sodobni lovci 4.5 generacije imajo radarski doseg do 400 km, lovci 5 generacije z AN/APG-77 pa preko 500 km.

Zasnova in razvoj letala

thumb|Mig-21bis Fishbed L/N

Razvijati so ga začeli na začetku petdesetih let dvajsetega stoletja, prvi prototip pa je vzletel leta 1955. Javnosti so ga prvič predstavili leta 1956. V uporabo pri sovjetskem vojaškem letalstvu je vstopil leta 1959. Letala MiG-21 so sodelovala v številnih vojaških akcijah in vojnah kot lovci in prestrezniki. V vietnamski vojni so predstavljala najmočnejše orožje vietkongovskih letalskih sil. Poleg Sovjetske Zveze je letala MiG-21 uporabljalo več kot trideset vojaških letalstev, vključno z nekaj "na Zahod orientiranimi". Nekaj različic MiG-21 so izdelovali tudi zunaj Sovjetske Zveze, na Kitajskem, kjer so leta 1964 začeli z licenčno proizvodnjo pod oznako J-7, leta 1984 pa so začeli izdelovati modernejšo licenčno kopijo z oznako F-7. Kljub relativno stari zasnovi letala MiG-21 v nekaterih vojaških letalstvih uporabljajo še danes. Na Češkem so jih celo prilagodili NATO standardom. Za ta letala, ki so trenutno še v uporabi sta Izrael v sodelovanju z Romunijo in Rusija izdelala načrte za posodobitev. Maksimalna višina na kateri je lahko motor še deloval v horizontalnem letu je bila okoli 19.202 m (63.000 ft). Z normalnim inercijskim letenjem je letalo lahko v idealnih pogojih prišlo na račun vztrajnosti z začetno hitrostjo 1,9 Mach na višino 26.000 m (85.300 ft).

Izpeljanke

0. Generacija nič (1954-1956) Ye-5 (1956; Izdeliye 500 in zdeliye 65) - prototip, 2 proizvedena

I. Generacija ena (1957-1961), 1200 letal Ye-6 (1957; NATO "Fishbed-A") - pred produkcijske verzije, 3 proizvedeni MiG-21F (1959; Izdeliye 72; NATO "Fishbed-B") - osnovna izpeljanka; prestreznik v lepem vremenu, predserijski model, 93 proizvedenih MiG-21F-13 (1960; Izdeliye 74; NATO "Fishbed-C"; JRV: L-12) - izključno dnevni lovec kratkega dosega, brez radarja, 30 mm top Nudelman-Rihter NR-30 800 m/s, K-13 rakete 2.5 Mach z 2 km dosega, UB-16-57 mm lanser z ARS-57 raketami 3 km dosega, motor Tumansky R-11F-300 38.3 kN suh/ 56.4 KN masovno proizvajan, najboljše manevrske lastnosti, 1060 proizvedenih Trenažerji MiG-21U (1961; Izdeliye 66-400; NATO "Mongol-A"; JRV:NL-12) - šolska izpeljanka; NATO kodno ime »mongol«, 100 proizvedenih

II. Generacija dva (1961-1966), 3000 letal MiG-21PF (1961; Izdeliye 76; NATO "Fishbed-D") - vse vremenska izpeljanka z iskalnim in sledilnim radarjem, 1200 proizvedenih MiG-21PFS (1963; Izdeliye 94; NATO "Fishbed-D/F") - lovec prestreznik s posodobljeno izpušno šobo in nastavki za RATO enote MiG-21FL (1965; Izdeliye 77) - izvozna rezličica MiG-21PFS brez posodobljene izpušne šobe in RATO nastavkov MiG-PFM (1964; Izdeliye 94; NATO "Fishbed-F"; JRV: L-14) - posodobljena izpeljanka MiG-21PFS z novim topom 23 mm Grjazev-Šipunov GŠ-23, Kh-23 Grom zrak-zemlja 10 km dosega, 1400 proizvedenih MiG-21PFMA - lovec druge generacije z večjo hrbtno grbo in štirimi podkrilnimi bombnimi nastavki

III. Generacija tri (1968-1972), okrog 5000 letal MiG-21M (1968; Izdeliye 96; NATO "Fishbed-J"; JRV: L-15) - izvozna izpeljanka MiG-21PFMA, radar RP-21 teoretičnega dosega 20 km dosega in zaklepanje cilja na 10 km v praksi doseg 13 km in zaklepanje cilja na 7 km, 23 mm Grjazev-Šipunov GŠ-23, 700 proizvedenih sličica|RP-21MA dosega 13 km PFM/ L-14 MiG-21R (1965; Izdeliye 03/94R; NATO "Fishbed-H"; JRV: L-14I) - taktična izvidniška izpeljanka MiG-21MF (1970; Izdeliye 96F; NATO "Fishbed-J"; JRV: L-15M) - močnejši, a lažji motor R-13-30, 2000 proizvedenih MiG-21RF (Izdeliye 76A) - izvidniška izpeljanka MiG-21MF MiG-21SMT (1971; Izdeliye 50; NATO "Fishbed-K") - aerodinamično izboljšana izpeljanka MiG-21MF s povečanim rezervoarjem za gorivo in zmožnostjo ECM MiG-21bis (1972; Izdeliye 75; NATO "Fishbed-L/N"; JRV: L-17) - večnamenski lovec tretje generacije, močnejši Tumanskiy R25-300 40.2 kN suh / 69.6 kN/ 97.1 kN, ILS navigacija, 2200 proizvedenih MiG-21Mbis - posodobljen MiG-21bis s posodobljeno zračno šobo, elektoniko in R-25 motorjem Proizvodnja vseh verzij Mig-21 zaključena leta 1985, sovjetsko letalstvo gre na Mig-29. Izpeljanke Čengdu J-7 - Ljudska republika Kitajska licenčna izpeljanka, proizvajan do 2013

IV. Generacija štiri - retrofit (1993-2010), manj kot 400 posodobljenih letal Retrofitirane verzije, obsežne nadgradnje obstoječih letal MiG-21bis-D (2003) Hr. D = Dorađen - Hrvaška posodobljena izpeljanka z nekaterimi elementi LancerR, Honeywell ILS, VOR, DME, GPS, Rockwell Collins avionika, IFF mode 4, osnovni upgrade podaljšanje življenske dobe, 12 letal posodobljenih MiG-21 LanceR (1995-2002) - posodobljena izpeljanja (Romunija) radar EL/M-2032 doseg 50-60 km, flare in chaff dispenserji, LCD zaslon, 110 posodobljenih letal MiG-21-2000 (1995-97) - posodobljena izpeljanka (Izrael-Romunija), radar EL/M-2032 doseg 50-60 km, Python-4 IR rakete, Derby BVR radarske rakete, INS + GPS, digitalizacija cockpita, najbolj NATO verzija mig-21 z zahodno tehnologijo MiG-21-93 (1995) - posodobljena izpeljanka (Rusija), radar Kopyo N010 doseg 40-50 km, R-77 rakete, INS + GPS, delna digitalizacija cockpita z MFD ekranom, zelo velika posdobitev, 125 nadgrajenih letal MiG-21UPG Bison (1995-2010) - posodbljena izpeljanka (Indija) GPS/GLONASS, INS, Chaff/flare dispenserji, HMS Helmet Mounted Sight, MFD display, HUD dispaly, Kopyo N010 radar, najbolj celovit in operativno preizkušen upgrade, 125 nadgrajenih letal

Uporabniki

Trenutni uporabniki Ocenjeno je da je skupno število letal mig-21 v uporabi 89 na svetu ali manj glede na dejasko plovnostno stanje, kar znaša manj kot 1% proizvedenih letal v zgodovini miga-21.

Angola, Jemen, Mali, Mozanbik, Severna Koreja, Sudan.

Nekdanji uporabniki Afganistan, Alžirija, Azerbajdžan, Bolgarija, Češka, Egipt, Etiopija, Gvineja, Gvineja-Bissau, Hrvaška, Indija, Irak, Jugoslavija, Kambodža, Kongo, Kuba, Laos, Libija, Madagaskar, Mongolija, Nigerija, Poljska, Romunija, Slovaška, Sirija, Uganda, Ukrajina, Vietnam, Zambija.

Bojna uporaba

Vietnamska vojna 1955-75