Pavel Flere, slovenski pedagoški in mladinski pisec, organizator šolstva, kritik, * 25. januar 1883, Ljubljana, † 14. oktober 1963, Ljubljana.
Bil je med prvimi, ki si je organizacijsko in publicistično prizadeval za uveljavitev pedagoško ustreznejše delovne šole in za izboljšanje izobraževanje učiteljstva.
Življenje Pavel Flere se je rodil 25. januarja leta 1883 v Ljubljani očetu Francu in materi Mariji (rojena Vidmar). Končal je gimnazijo (opravil je pet gimnazijskih razredov), nato učiteljišče v Ljubljani. Leta 1908 je opravil sadjarsko-vinarski tečaj v Mariboru. Po opravljenem učiteljišču je bil najprej učitelj v Ljubljani, kasneje na učiteljski akademiji v Gradcu in Štajerskem. Poučeval je tudi pri Svetem Marku pri Ptuju, Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah, Svetemu Štefanu pri Šmarju pri Jelšah in v Letušu v Savinjski dolini. Leta 1919 je postal okrožni šolski nadzornik na Ptuju. V letih 1924 in 1939 je bil referent za osnovno šolo na ministrstvu za prosveto v Beogradu.
Delovanje na področju pedagogike Uveljavil se je kot uspešen pedagog in pedagoški pisatelj. Svoje članke je objavljal v časopisih Popotnik in Učiteljski tovariš. Od leta 1916 je bil sourednik Popotnika, v letih 1919−1928 pa njegov urednik. V Popotniku in Učiteljskem tovarišu najdemo mnogo njegovih člankov, v katerih je govoril o spremembah na področju slovenskega narodnega šolstva, bodoče vzgoje, o smernicah za pouk zemljepisa in zgodovine, o moralno pedagoških poskusih in uspehih, enotni šoli. Znan je kot pomemben sestavljalec osnovnošolskih čitank in ocenjevalec učbenikov, ter mladinskih leposlovnih del. Deloval je tudi pri sestavi učnih načrtov in bil eden najbolj iniciativnih učiteljev, ki so se potegovali za zakonito ureditev učiteljske izobrazbe in za ustanovitev višje pedagoške šole. Sodeloval je v slovenskih in hrvaških učiteljskih društvih, predaval, pisal o šolnikih. Hrvaški pedagoško književni zbor ga je leta 1922 imenoval za častnega člana. Svoje tovariše je seznanjal s smernicami in načeli domačega jugoslovanskega šolskega vprašanja in poročal o stanju in napredku šolstva v raznih evropskih državah. Za potrebe šolske reforme je po prvi svetovni vojni, leta 1919 z E. Ganglom sestavil Načrt preustrojitve šolstva in narodne vzgoje. Leta 1929 je sodeloval je tudi pri sestavi Zakona o narodnih šolah.
Delovanje na področju mladinske književnosti Uveljavil se je tudi kot mladinski pisatelj. Bil je sourednik zbirke Slovenski pesniki in pisatelji za mladino. Z učiteljskim prijateljem Erjavcem je izdal veliko knjig slovenskih klasikov v priredbi za otroke. Bil je sourednik Zvončka in drugih mladinskih listov. Napisal je tudi abecednik za najmlajše z naslovom Naša prva knjiga , ki pomeni prelomnico v začetnem bralno-pisalnem pouku.
Bibliografija Članki Kot samostojen avtor Otto Hauser, Die Lyrik des Auslands seit 1800, Ljubljanski zvon, 1916 Šolske oblasti Učiteljski tovariš, 1924 Pripombe glede samoizobraževalne akcije, Učiteljski tovariš, 1928 Vladni načrt o reformi učiteljišč in naše stališče napram njemu, Učiteljski tovariš, 1918 Razpisi služb, Učiteljski tovariš, 1921 Enotni in okvirni šolski zakon, Učiteljski tovariš, 1922 Razpis nadučiteljskih in učiteljskih služb, Učiteljski tovariš, 1923 Stališče k zadnjemu načrtu šolskega zakona, Učiteljski tovariš, 1922 M.J. Nerat, Učiteljski tovariš, 1915 Nekaj o učiteljskih društvih, Učiteljski tovariš, 1917 Enotna šola, Učiteljski tovariš, 1917 Anketa o mladinskem tisku, Učiteljski tovariš, 1934 Še nekaj o učitelskih upokojitvah, Učiteljski tovariš, 1924 Načrt preustrojitve našega šolstva, Učiteljski tovariš, 1917 Pojasnilo, Učiteljski tovariš, 1918
Kot soavtor in prireditelj Janko Kersnik; Izbrani spisi za mladino., Ljubljanski zvon, 1924 Vladni načrt o reformi učiteljišč in naše stališče napram njemu, Učiteljski tovariš, 1918 Anketa o mladinskem tisku, Učiteljski tovariš, 1934 Ideja samoizobrazbe, Učiteljski tovariš, 1928 Anketa o mladinskem tisku, Učiteljski tovariš, 1934 K članku "Še nekaj o naših društvih", Učiteljski tovariš, 1917 Splošne vesti, Učiteljski tovariš, 1926 Pavel Flere v Abrahamovem naročju, Učiteljski tovariš, 1933 Simon Jenko: Izbrani spisi za mladino, Dom in svet, 1924 Slovenski pesniki in pisatelji, Dom in svet, 1926
Čitanke Za vse leto, 1924 Po domačih krajih, 1939 Lepa naša domovina, 1940
Mladinska dela Udejstvoval se je tudi kot mladinski pisec. Za mladino je zbral in priredil:
Proza Slike iz živalstva, 1924 Babica pripoveduje, pravljice, 1913 Spomini iz mladih dni, 1909
Poezija Pripovedne slovenske narodne pesmi'', 1924
Viri Glavni urednik Marjan Javornik, Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989 Zlata Pirnat-Cognard, Pregled mladinskih književnosti jugoslovanskih narodov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1980 Milica Bergant, Poizkusi reforme šolstva, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1959
Zunanje povezave
Kategorija:Slovenski učitelji Kategorija:Slovenski pesniki Kategorija:Slovenski pisatelji Kategorija:Slovenski uredniki