Dominik Hašek [], češki hokejist, * 29. januar 1965, Pardubice, Češkoslovaška.
Hašek je v svoji šestnajstletni karieri v ligi NHL branil za klube Chicago Blackhawks, Buffalo Sabres, Detroit Red Wings in Ottawa Senators. V letih pri Buffalu se je uveljavil kot najboljši vratar lige in si prislužil nadimek Dominator. Njegove dobre igre so pripomogle k uveljavitvi evropskih vratarjev v ligi NHL, kjer so pred tem močno prevladovali severnoameriški.
Je eden najuspešnejših vratarjev lige NHL v devetdesetih letih in prvih letih 21. stoletja. Med sezonama 1992/93 in 2000/01 je osvojil šest nagrad Vezina Trophy za najboljšega vratarja lige, leta 1998 pa je postal prvi vratar, ki je dvakrat osvojil nagrado Hart Trophy za najkoristnejšega hokejista lige. Na Olimpijskem turnirju leta 1998 v Naganu je popeljal češko reprezentanco do prvega in za zdaj edinega naslova olimpijskega zmagovalca. Zaradi tega je postal Hašek zelo popularen tudi v svoji domovini, legendarni hokejist Wayne Gretzky pa ga je po olimpijadi označil kot najboljšega igralca hokeja. V dresu Red Wingsov je v sezoni 2001/02 postal prvi evropski vratar, ki je osvojil Stanleyjev pokal kot prvi vratar svojega kluba. Drži rekord za najvišji odstotek ubranjenih strelov v karieri (92,23) in najvišji odstotek ubranjenih strelov v eni sezoni.
Haškov velja za vratarja z neobičajnim slogom branjenja, ki je bil poimenovan opletač. Znan je tudi po zmožnosti dobre koncentracije, hitrosti nog, gibljivosti in nenavadnih obrambah, kot je pokrivanje paka z odbijalko, namesto z lovilko. V času upokojitve v ligi NHL je bil najstarejši vratar lige s 43-imi leti in drugi najstarejši hokejist lige, za tri leta starejšim soigralcem Chrisom Cheliosom. Svojo upokojitev je napovedal 9. junija 2008, toda 21. aprila 2009 je napovedal vrnitev v klub iz domačega kraja, HC Pardubice v češki ligi. Junija 2010 je prestopil v Spartak Moskvo, ki je igral v ligi KHL.
Klubska kariera Začetki Hašek je začel igral hokej v starosti šestih let v domačem kraju Pardubice. Kot je kasneje sam razložil:
Pardubice in Jihlava Leta 1980 je šestnajstletni Hašek debitiral v prvi češkoslovaški ligi, kot najmlajši igralec v zgodovini lige, za HC Pardubice, s katerim je osvojil naslova državnega prvaka v sezonah 1987/88 in 1988/89. Sezono za tem je prestopil v češkoslovaški vojaški klub Dukla Jihlava. Leta 1983 je bil kot 199. izbran na NHL naboru s strani kluba Chicago Blackhawks, v desetem krogu in kot sedemnajsti vratar. V tistem času so bili klubi lige NHL pazljivi pri igralcih z druge strani železne zavese, ki niso želeli prestopiti v ligo NHL ali pa jim je to preprečila država. Hašek je šele po sedmih mesecih izvedel, da je bil izbran na naboru.
Do leta 1990 je Hašek igral za kluba HC Pardubice in Dukla Jihlava. V letih 1987, 1989 in 1990 je bil izbran za najboljšega hokejista češkoslovaške lige, med letoma 1986 in 1990 pa še za najboljšega vratarja lige. Z žametno relovucijo so se meje države odprle in Hašek se je preselil v ZDA s ciljem igranja v ligi NHL. Začel je pri klubu Indianapolis Ice v ligi IHL, kjer je igral dve nepolni sezoni, v sezoni 1990/91, šest let po svojem naboru, je podpisal za Chicago Blackhawkse.
Chicago Blackhawks V Chicagu je bil Hašek drugi vratar ob Edu Belfourju in je odigral le petindvajset tekem v dveh sezonah pri klubu, istočasno je igral še za klub Indianapolis Ice v nižji ligi IHL. 6. novembra 1990 je s številko 34 debitiral v ligi NHL proti Hartford Whalersom, tekma pa se je končana neodločeno z 1:1. Svojo prvo zmago je dosegel 8. marca 1991 z rezultatom 5:3 proti Buffalo Sabresom, prvi shutout pa mu je uspel 9. januarja 1992, ko so Blackhawksi premagali Toronto Maple Leafse z 2:0. Pri Blackhawksih je bil trener vratarjev Vladislav Tretjak, ki je bil istega leta izbran na NHL naboru kot Hašek, toda ni mogel zaigrati v ligi NHL zaradi političnih razmer. Najbolj je Hašek opozoril nase v četrti tekmi za Stanleyjev pokal leta 1994, ko je v golu sredi tekme zamenjal Belfourja.
Buffalo Sabres 1992 – 1998 thumb|Vezina Trophy za najboljšega vratarja v NHL, ki jo je Hašek osvojil šestkrat, prvič v sezoni 1993/94 Po porazu v finalu za Stanleyjev pokal proti Pittsburgh Penguinsom z Mariom Lemieuxom je Buffalo za Haška zamenjal vratarja Stephana Beauregarda in izbor na naboru, ki je Blackhawksom kasneje prinesel Érica Dazá. V Buffalu, kjer je nosil številko 39, je bil v začetku drugi vratar, prva vratarja sta bila Tom Draper in kasneje Grant Fuhr, toda po poškodbi Fuhra v srednjem delu sezone je postal prvi vratar. V sezoni 1993/94 je osvojil svojo prvo nagrado Vezina Trophy za najboljšega vratarja lige, v izboru za nagrado Hart Trophy za najkoristnejšega hokejista lige je bil drugi, nagrado William M. Jennings Trophy pa si je razdelil s Fuhrom. V sezoni je odigral 58 tekem s povprečjem prejetih golov na tekmo 1,95, sedmimi shutouti in odstotkom ubranjenih strelov 93,0. V naslednji sezoni 1994/95 je ponovno osvojil nagrado Vezina Trophy in bil drugi v izboru za nagrado Hart Trophy.
Hašek je tudi v sezoni 1996/97 nadaljeval z uspešnimi igrami, ki pa jih je zasenčil spor s trenerjem Tedom Nolanom, ki je v klubsko garderobo prinesel napeto ozračje. V tretji tekmi prvega kroga končnice proti Ottawa Senatorsom je Hašek v drugi tretjini zaradi manjše poškodbe zapustil ledeno ploskev, zamenjal ga je drugi vratar Steve Shields. Utrpel je lažji nateg ligamentov v desnem kolenu, klubski zdravnik pa je zatrdil, da bo pripravljen za branjenje v nekaj dneh. Toda nekateri mediji in tudi soigralci so špekulirali, da je Hašek izkoristil manjšo poškodbo zaradi spora s trenerjem. Med drugimi je kolumnist Buffalo News Jim Kelley napisal kolumno, ki opisuje podrobnosti Haškove poškodbe in njegovega konflikta z Nolanom, ter se sprašuje o njegovi mentalni trdnosti kot vratarja. Ko je Kelley želel intervjujati Haška po porazu v peti tekmi serije, je Hašek noviranja napadel ter zaradi incidenta prejel prepoved nastopa na treh tekmah in 10.000 $ kazni. S Shieldsom v golu so Sabresi uspeli preobrniti rezultat in zmagati v seriji po sedmih tekmah. Hašek tudi v naslednjem krogu končnice proti Philadelphia Flyersom ni igral zaradi poškodbe kolena in Sabresi so izgubili serijo v petih tekmah.
Generalni direktor kluba, John Muckler, ki je bil izbran za klubskega direktorja leta, je bil odpuščen zaradi stalnih sporov z Nolanom. Hašek, ki je bil na Mucklerjevi strani, je v intervjuju leta 1997 povedal, da bi bilo bolje, če Nolan ne bi bil ponovno izbran za trenerja. Kljub nagradi Jack Adams Award za najboljšega trenerja leta in popularnosti med navijači kluba, je novi generalni direktor Darcy Regier Nolanu ponudili le enoletno podaljšanje pogodbe. Nolan je zavrnil podaljšanje le za eno leto in zapustil klub. To je med klubskimi navijači povzročilo razočaranje in jezo, za Nolanov odhod pa so krivili tudi Haška. Prvih šest tednov v novi sezoni so navijači Buffala tako žvižgali Hašku, da so morali v dvorani vrteti posnet aplavz. V nadaljevanju sezone pa si je Hašek z dobrimi igrami pridobil nakljonjenost navijačev. Ponovno je osvojil nagrado Vezina Trophy, ob tem pa še Lester B. Pearson Award in Hart Trophy. S tem je postal eden peščice vratarjev z nagrado na najkoristnejšega hokejista lige, pred njim so jo osvojili le Al Rollins, José Théodore, Jacques Plante, Chuck Rayner in Roy Worters.
V sezoni 1997/98 je Hašek odigral 72 tekem, največ v dotedanji karieri, in s trinajstimi shutouti postavil klubski rekord. Šest od teh je dosegel decembra in s tem izenačil rekord lige NHL za največ shutoutov v enem mesecu. Ponovno je osvojil nagrade Lester B. Pearson Award, Hart Trophy in Vezina Trophy, s čimer je postal pri vratar v zgodovini lige z dvema nagradama Hart Trophy. 10.000 $ od nagrade za osvojitev nagrade Pearson Award za leto 1998 je podaril društvu Variety Club of Buffalo. Po koncu sezone je podpisal novo pogodbo v višini 26 milijonov $, kar je bil tedaj najvišji znesek za vratarja v ligi.
1998 – 1999 V sezoni 1998/99 je Hašek dosegel najboljšo statistiko v karieri, povprečje 1,87 prejetega gola na tekmo in odstotek ubranjenih strelov 83,7, s čimer je tretjič zapored osvojil nagrado Vezina Trophy, uvrstil se je tudi v končni izbor za nagradi Hart Trophy in Pearson Award. Kljub ne najboljšem rednem delu sezone za Buffalo in sedmem mestu v vzhodni konferenci, so v končnici izločili klube Ottawa Senators, Boston Bruins in Toronto Maple Leafs za uvrstitev v finale za Stanleyjev pokal. V finalni seriji so Dallas Starsi osvojili Stanleyjev pokal s 4:2 v zmagah, odločilna šesta tekma pa je bila ena najdaljših v zgodovini tekem finala za Stanleyjev pokal. Hašek in Ed Belfour sta zbrala po 50 oziroma 53 obramb, v tretjem podaljšku pa je serijo odločil Brett Hull s spornim golom, ki ga je dosegel z nogo v vratarjevem prostoru. Gola sodniki niso preverili takoj, zato so opazili nogo Hulla v vratarjevem prostoru šele več minut za tem. Ob ponovnem pregledu situacije pa je gol vseeno obveljal in sprožil ogorčenje v klubu Buffala. Hašek je komentiral: »Morda je bil [video sodnik] na stranišču. Morda je spal. Ali pa ne pozna tega pravila.«
Za prihodnjo sezono je bil glavni komisar lige Gary Bettman napovedal, da ponovni pregled posnetka ne bo več uporabljen za preverjanje, če je hokejist ob doseženem golu v vratarjevem prostoru, ampak bo to prosta presoja sodnikov. Po koncu sezone je Hašek razmišljal o upokojitvi zaradi težav s poškodbami in želje, da bi več časa preživel s svojo družino. To je presenetilo njegove soigralce, predvsem Mika Peco in Jasona Woolleya.
1999 – 2001 V sezoni 1999/00 se je Hašek dolgo boril z neugodno poškodbo dimelj, zaradi katere je moral izpustiti štirideset tekem rednega dela, sezono pa je prvič po dolgem času končal brez osvojenih nagrad. Čeprav je bila poškodba do začetka končnice sanirana, je Buffalo izpadel po petih tekmah serije v prvem krogu končnice proti Philadelphia Flyersom.
V sezoni 2000/01, svoji zadnji sezoni v Buffalu, je Hašek osvojil v novejši dobi rekordno šesto nagrado Vezina Trophy, kot tudi svojo drugo nagrado William M. Jennings Trophy. Sabresi so ponovno v prvem krogu končnice igrali s Philadelphio z vratarjem Romanom Čechmánekom, ki je bil za Haškom drugi vratar češke reprezentance. Buffalo je tokrat napredoval, v odločilni šesti tekmi serije je Hašek dosegel shutout. V drugem krogu so jih izločili Pittsburgh Penguinsi, ki so v odločilni sedmi tekmi zmagali po podaljšku.
Detroit Red Wings in Ottawa Senators Pred začetkom sezone 2001/02 je Buffalo prodal Haška Detroit Red Wingsom s ciljem, da bi znižali klubski proračun in omogočili Hašeku nastopanje za konkurenčnejši klub. Zamenjali so ga za Vjačeslava Kozlova in prvi izbor na naboru leta 2002. V prvi sezoni pri Detroitu je Hašek dosegel zanj rekordih 41 zmag in le 15 porazov, klubu pa pomagal do nagrade President's Trophy za najboljši klub rednega dela. V končnici so Red Wingsi po vrsti izločili klube Vancouver Canucks, St. Louis Blues, Colorado Avalanche in v finalu za Stanleyjev pokal tudi Carolina Hurricanes. Med serijo konferenčnega finala proti Coloradu, je Hašek postal prvi vratar s podajo v podaljšku za zmagoviti gol, podal je kapetanu Steve Yzerman. Yzerman je podal Fredriku Olaussonu, ki je zadel za zmago v tretji tekmi serije. Postavil je tudi rekord za največ shutoutov v končnici, šest, kar je leto kasneje izboljšal Martin Brodeur s sedmimi.