Mesto Hošiminh (; severni [tʰàjŋ̟ fǒ hò cǐ mīŋ̟], južni [tʰàn fǒ hò cǐ mɨ̄n]), prej (in še vedno) splošno znan kot Sajgon (; severni [sàj ɣɔ̀n], južni [ʂàj ɣɔ̀ŋ]) je največje mesto v Vietnamu s približno 14 milijoni prebivalcev oziroma 22,5 milijoni v velemestnem območju (leta 2025). Mesto leži v južnem delu Vietnama, obkroža ga reka Saigon in obsega približno 2061 km².
Sajgon je bil glavno mesto Francoske Indokine od leta 1887 do 1902 in ponovno od leta 1945 do njenega prenehanja leta 1954. Po razdelitvi Francoske Indokine je postal glavno mesto Južnega Vietnama do padca Sajgona leta 1975. Komunistična oblast je kmalu po njegovi osvojitvi tega leta preimenovala Sajgon v čast že preminulega voditelja Hồ Chí Minha. Od začetka v 1990-ih se je mesto hitro moderniziralo in širilo, kar je prispevalo k povojnemu gospodarskemu okrevanju Vietnama.
Znano je po dobro ohranjeni francoski kolonialni arhitekturi in živahnem uličnem življenju. Njegove raznolike kulturne ustanove, ki vključujejo zgodovinske znamenitosti, sprehajalne ulice, muzeje in galerije, vsako leto privabijo več kot 8 milijonov mednarodnih obiskovalcev.
Hošiminh je glavno središče financ, medijev, tehnologije, izobraževanja in transporta. Mesto ustvari skoraj četrtino celotnega BDP države in je dom številnih multinacionalnih podjetij. Mednarodno letališče Tân Sơn Nhất, glavno letališče v mestu, je najbolj obremenjeno letališče v državi s potniškim prometom, saj predstavlja skoraj polovico vseh mednarodnih prihodov v Vietnam.
Mesto Hošiminh ima indeks človekovega razvoja 0,795 (visok), kar je drugo mesto med vsemi občinami in provincami v Vietnamu.
Etimologija Prvotno je bilo na tem območju naselje Chamov, ki se je imenovalo Baigaur. Kambodžani so nato prevzeli vas Cham Baigaur in jo preimenovali v majhno ribiško vas Prey Nokor. Sčasoma se je pod nadzorom Vietnamcev uradno preimenovala v Gia Định (), ime, ki se je obdržalo do časa francoskega osvajanja v 1860-ih, ko je prevzelo ime Sài Gòn, zahodnjaško imenovano Saïgon, čeprav je bilo mesto še vedno označeno kot 嘉定 na vietnamskih zemljevidih, napisanih v chữ Hánu vsaj do leta 1891.
Sedanje ime Hošiminh je dobilo po ponovni združitvi leta 1976 v čast Ho Ši Minu. Še danes pa neformalno ime Sài Gòn ostaja v vsakodnevnem govoru. Vendar obstaja tehnična razlika med obema izrazoma: Sài Gòn se običajno uporablja za označevanje mestnega središča v okrožju 1 in sosednjih območij, medtem ko se mesto Hošiminh nanaša na vsa njegova mestna in podeželska okrožja.
Sajgon Etimologija Saigon (ali Sài Gòn v vietnamščini) je, da je Sài kitajsko-vietnamska beseda (chữ Hán: 柴), ki pomeni »drva, oklešček, vejice; palisada'«, medtem ko je Gòn beseda (chữ Hán: 棍; kitajščina -vietnamsko: Côn), kar pomeni »palica, drog, steblo« in katerega pomen se je v vietnamščini razvil v »bombaž« (bông gòn, dobesedno »vatirana palica«, tj. bombažna rastlina, nato skrajšano v gòn). To ime se lahko nanaša na številne rastline Bombax ceiba, ki so jih Kmeri posadili okoli Prey Nokorja in ki jih je še vedno mogoče videti v templju Cây Mai in okolici. Lahko se nanaša tudi na gost in visok gozd, ki je nekoč obstajal okoli mesta, gozd, na katerega se je nanašalo že kmersko ime Prey Nokor.
Druge predlagane etimologije vlečejo vzporednice iz Tai-Ngon (kitajsko: 堤岸), kantonskega imena Chợ Lớn, ki pomeni »nabrežje« (francosko quais) in vietnamskega Sai Côn, prevoda kmerskega plena Prey Nokor (kmersko ព្រៃនគរ). Prey pomeni gozd ali džungla, nokor pa je kmerska beseda sanskrtskega izvora, ki pomeni mesto ali kraljestvo – torej »gozdno mesto« ali »gozdno kraljestvo«.
Hošiminh Sedanje uradno ime, Thành phố Hồ Chí Minh, je bilo prvič razglašeno leta 1946 in kasneje sprejeto leta 1976. Skrajšano je TP.HCM in poslovenjeno kot Hošiminh, skrajšano kot HCMC in v francoščini kot Hô -Chi-Minh-Ville (cirkumfleks je včasih izpuščen), skrajšano kot HCMV. Ime spominja na Ho Ši Minha, prvega voditelja Severnega Vietnama. To ime, čeprav ni bilo njegovo ime, je bilo tisto, ki mu je bilo v poznejših letih naklonjeno. Združuje običajni vietnamski priimek (Hồ, 胡) z osebnim imenom, ki pomeni »razsvetljena volja« (iz kitajsko-vietnamskega 志明; Chí pomeni volja ali duh, Minh pa pomeni luč), v bistvu pomeni »prinašalec luči«. Danes se Sài Gòn običajno uporablja za označevanje osrednjih mestnih poslovnih okrožij, »mesto Prey Nokor« je dobro znano v kmerščini, medtem ko se »mesto Hồ Chí Minh« uporablja za označevanje celotnega mesta.
Zgodovina Pred vietnamsko naselitvijo v 17. stoletju je bilo mesto redko poseljeno območje, ki je bilo del zgodovinskih imperijev Funan, Chenla in Kambodža. S prihodom Vietnamcev je območje postalo bolj poseljeno in uradniki so začeli ustanavljati mesto od leta 1623 do 1698. Potem ko ga je zadnja vietnamska dinastija leta 1862 prepustila Francozom, je bilo sprejeto ime Sajgon in mesto je bilo podvrženo urbanizaciji, da bi postalo finančno središče v regiji.
Zgodnja poselitev Najzgodnejša naselbina na tem območju je bil tempelj Funan na lokaciji sedanjega budističnega templja Phụng Sơn, ustanovljen v 4. stoletju našega štetja. Kraljestvo Champa je na tem mestu v 11. stoletju ustanovilo naselje, imenovano Baigaur. Baigaur se je okoli leta 1145 preimenoval v Prey Nokor, ta je zrasel na mestu majhne ribiške vasice in gozdnega območja.
Prvi Vietnamci so prečkali morje, da bi popolnoma raziskali to deželo brez organizacije lordov Nguyễn. Po zaslugi poroke med princeso Nguyễn Phúc Ngọc Vạn – hčerko lorda Nguyễn Phúc Nguyêna – in kamboškim kraljem Cheyjem Chettho II. leta 1620 je odnos med Vietnamom in Kambodžo postal brez težav in prebivalci obeh držav so se lahko svobodno selili nazaj in naprej. Vietnamski naseljenci so se začeli seliti na območje Sajgona, Đồng Nai. Pred tem so tam živeli Funanci, Kmeri in Chami, razkropljeni od nekdaj.
Obdobje od 1623 do 1698 velja za obdobje nastanka kasnejšega Sajgona. Leta 1623 je Lord Nguyễn poslal misijo, da bi svojega zeta, kralja Cheya Chettha II., prosil, naj postavi postaje za zbiranje davkov v Prey Nokor (Sài Gòn) in Kas Krobei (Bến Nghé). Čeprav je bilo to zapuščeno območje džungle, je bilo na prometnih poteh med Vietnamom, Kambodžo in Siamom. Naslednja dva pomembna dogodka tega obdobja sta bila postavitev vojašnice in rezidence podkralja Ang Nona ter postavitev palače v Tân Mỹ (blizu današnjega križišča Cống Quỳnh–Nguyễn Trãi). Lahko rečemo, da je Sajgon nastal iz teh treh vladnih agencij.
Vladavina dinastije Nguyễn Leta 1679 je lord Nguyễn Phúc Tần dovolil skupini kitajskih beguncev iz dinastije Čing, da se naselijo v Mỹ Tho, Biên Hòa in Sajgon, da bi poiskali zatočišče. Leta 1698 so Nguyễn vladarji Huếja po morju poslali vietnamskega plemiča Nguyễn Hữu Cảnha, da vzpostavi vietnamske upravne strukture na tem območju, s čimer je območje ločil od Kambodže, ki ni bila dovolj močna za posredovanje. Pogosto mu pripisujejo zasluge za razširitev Sajgona v pomembno naselje. Leta 1788 je Nguyễn Ánh zavzel mesto in ga uporabil kot središče odpora proti Tây Sơnu. Dve leti kasneje je Victor Olivier de Puymanel, eden od francoskih plačancev Nguyễn Ánha, zgradil veliko citadelo Vauban, imenovano Gia Định ali Thành Bát Quái ("Osem diagramov").
Citadelo je zavzel Lê Văn Khôi med svojim uporom 1833–35 proti cesarju Minh Mạngu. Po uporu je Minh Mạng ukazal, naj jo razgradijo in leta 1836 zgradijo novo citadelo, imenovano Phụng Thành. Leta 1859 so Francozi citadelo uničili po bitki pri Kỳ Hòa. Vietnamsko mesto, ki se je sprva imenovalo Gia Định, je v 18. stoletju postalo Sajgon.
Francoska kolonialna doba Mesto, ki je bilo leta 1862 s Sajgonsko pogodbo predano Franciji, so Francozi načrtovali preoblikovati v veliko mesto za kolonizacijo. V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je začela gradnja različnih stavb v francoskem slogu, vključno z botaničnim vrtom, palačo Norodom, hotelom Continental, stolnico Notre-Dame in tržnico Bến Thành, med mnogimi drugimi. Aprila 1865 je bil v Sajgonu ustanovljen Gia Định Báo, ki je postal prvi časopis, ki je izhajal v Vietnamu. Med francosko kolonialno dobo je Sajgon postal znan kot »Biser Orienta« (Hòn ngọc Viễn Đông) ali »Pariz skrajnega Orienta«.
27. aprila 1931 je bila ustanovljena nova regija, imenovana Sajgon–Čolon, ki sta jo sestavljala Sajgon in Čolon; ime Cholon je bilo opuščeno, potem ko se je Južni Vietnam leta 1955 osamosvojil od Francije. S približno 256.000 leta 1930 se je prebivalstvo Sajgona leta 1950 povečalo na 1,2 milijona.
Republika Vietnam
Leta 1949 je nekdanji cesar Bảo Đại Sajgon postavil za glavno mesto države Vietnam, sam pa je bil vodja države. Leta 1954 je Ženevski sporazum razdelil Vietnam vzdolž 17. vzporednika (reka Bến Hải), pri čemer je komunistični Việt Minh pod Ho Ši Minhom pridobil popoln nadzor nad severno polovico države, medtem ko je južna polovica pridobila neodvisnost od Francije. Država je uradno postala Republika Vietnam, ko je Bảo Đạija odstavil njegov premier Ngô Đình Diệm na referendumu leta 1955 s Sajgonom kot glavnim mestom. 22. oktobra 1956 je mesto dobilo uradno ime Đô Thành Sài Gòn (»glavno mesto Sajgon«). Po uveljavitvi odloka z dne 27. marca 1959 je bil Sajgon razdeljen na osem okrožij in 41 okrajev. Decembra 1966 sta bila dva oddelka iz stare občine An Khánh v Gia Địnhu oblikovana v okrožje 1, nato sta se kmalu kasneje odcepila in postala okrožje 9. Julija 1969 sta bili ustanovljeni okrožje 10 in 11, do leta 1975 pa je območje mesta sestavljalo enajst okrožij, Gia Định, okrožje Củ Chi (Hậu Nghĩa) in okrožje Phú Hòa (Bình Dương).
Sajgon je bil finančno, industrijsko in prometno središče Republike Vietnam. V poznih 1950-ih, ko so ZDA zagotovile skoraj 2 milijardi dolarjev pomoči Diệmovemu režimu, je gospodarstvo države pod kapitalizmom hitro raslo; do leta 1960 je bila več kot polovica tovarn Južnega Vietnama v Sajgonu. Vendar pa je v začetku leta 1960 Sajgon doživel gospodarsko recesijo in visoko inflacijo, saj je bil popolnoma odvisen od pomoči ZDA in uvoza iz drugih držav. Zaradi vsesplošne urbanizacije, kjer je do leta 1970 število prebivalcev doseglo 3,3 milijona, je USAID mesto opisal kot spremenjeno »v ogromen slum«. Mesto je trpelo tudi zaradi »prostitutk, odvisnikov od mamil, skorumpiranih uradnikov, beračev, sirot in Američanov z denarjem«, po Stanleyju Karnowu pa je bilo »mesto črnega trga v največjem pomenu besede«.
28. aprila 1955 je vietnamska nacionalna vojska začela napad na vojaške sile Bình Xuyên v mestu. Bitka je trajala do maja, po ocenah pa je umrlo okoli 500 ljudi, približno 20.000 pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Ngô Đình Diệm se je kasneje obrnil proti drugim paravojaškim skupinam v Sajgonu, vključno z budističnim reformnim gibanjem Hòa Hảo. 11. junija 1963 se je budistični menih Thích Quảng Đức v mestu zažgal v znak protesta proti režimu Diệma. 1. novembra istega leta je bil Diệm umorjen v Sajgonu v uspešnem državnem udaru Dương Văn Minha.
Med ofenzivo Tet leta 1968 so komunistične sile sprožile neuspešen poskus zavzetja mesta. 30. aprila 1975 je bil Sajgon zavzet, s čimer se je končala vietnamska vojna z zmago Severnega Vietnama in mesto je prešlo pod nadzor vietnamske ljudske armade.
Po vietnamski vojni in danes Leta 1976, ob ustanovitvi enotne komunistične Socialistične republike Vietnam, so se mesto Sajgon (vključno z območjem Cholon), provinca Gia Ðịnh in dve primestni okrožji dveh drugih bližnjih provinc združili v Hošiminh, v čast pokojnega komunističnega voditelja Ho Ši Minha. Takrat je mesto pokrivalo površino 1295,5 kvadratnih kilometrov z osmimi okrožji in petimi podeželskimi okraji: Thủ Đức, Hóc Môn, Củ Chi, Bình Chánh in Nhà Bè. Od leta 1978 je bila upravna razdelitev v mestu večkrat spremenjena, nazadnje leta 2020, ko so bila okrožje 2, okrožje 9 in okrožje Thủ Đức združena v občinsko mesto.