Eloy Alfaro, ekvadorski general in politik, * 25. junij 1842, † 28. januar 1912.
Alfaro je bil predsednik Ekvadorja v letih 1985−1901 in 1906–1911. Bil je eden največjih nasprotikov prokatoliškokonzervativnega predsednika Gabriela Morena. Zaradi svojega sodelovanja v liberalni revoluciji leta 1895 in protikonzervativnega boja je bil znan tudi kot Stari bojevnik (Viejo Luchador) in General porazov (General de las Derrotas).
Med njegove največje dosežke štejejo narodno enotnost in integriteto meja Ekvadorja, sekularizacijo države, modernizacijo družbe (posodobitev šolstva, javnega transporta, komunikacij,...),...
Po njem se imenuje 1. vojaški kolidž Ekvadorja (Colegio Militar No. 1 "Eloy Alfaro") in zastavna ladja Ekvadorske vojne mornarice. Od leta 2000 je tudi upodobljen na kovancu za 50 ekvadorskih centov.
Za svoje zasluge ga je Kongres Nikaragve imenoval za divizijskega generala.
Življenjepis Alfaro, vodja Ekvadorske radikalne liberalne stranke, je bil pobudnik liberalne revolucije leta 1895, državnega udara, v katerem je odstranil predsednika Vicenteja Salazarja in se 5. junija istega leta razglasil za protiklerialnega diktatorja; 17. januarja 1897 do 1. septembra 1901 pa je bil znan kot ustavodajni predsednik. Njegov prvi mandat je predvsem zaznamovan s korenito sekularizacijo Ekvadorja. Sprva je podpiral svojega naslednika, nato pa mu je nasprotoval, dokler ni leta 1906 izpeljal še enega državnega udara, v katerem je odstranil izvoljenega predsednika Lizarda Garcio in se razglasil za vrhovnega diktatorja; na tem položaju je ostal do 12. avgusta 1911.New International Encyclopedia, Volume 7, str. 461, Dodd, Mead & Co. 1915 V drugem mandatu je vpeljal številne novosti: svoboda govora, legalizacija civilnega zakona in ločitve. Zgraditi je dal številne javne šole ter vpeljal pravico do brezplačnega in sekularnega šolstva. Največji dosežek mandata pa velja dokončanje Transandske železnice, ki povezuje Guayaquil in Quito.
Kot prostozidarDenslow, William R., Harry S. Truman, 10,000 Famous Freemasons from A to J Part One, str. 14, 2004 Kessinger Publishing se je v svojem času nenehno ukvarjal z bojem proti vplivu Rimskokatoliške cerkve.Roos, Wilma and Omer Van Renterghem, Ecuador: a guide to the people, politics and culture, str. 14, Interlink Books 2000 Tako je dal zaseči cerkveno imetje, izgnal verske redove ter ni dovolil ustanavljanje novih samostanov.Jedin, Hubert, Roger Aubert, and John Dolan History of the Church, Vol. IX, The Church in the industrial age, str. 133, Continuum International Publishing Group, 1981 Njegov protikatoliškim ukrepom se je primarno zoperstavil nadškof Quita Federico González Suárez.Domenico, Roy P. and Mark Y. Hanley,Encyclopedia of Modern Christian Politics, str. 244, 2006 Greenwood Publishing
Leta 1911 so ga njegovi bivši podporniki odstranili s položaja, nakar je še isto leto hotel izvesti svoj tretji državni udar. Novo državno vodstvo je slednjega preprečilo in Alfara izgnalo v Panamo. 4. januarja 1912 se je vrnil v Ekvador kot vodja novega državnega udara, katerega pa je zatrl general Leónidas Plaza Gutiérrez. Alfaro je bil ujet in poslan v zapor v Quitu. 28. januarja 1912 je skupina prokatoliških vojakov, katerih geslo je bilo Viva la religión y mueran los masones (Živela religija in smrt prostozidarjem), vdrla v zapor, kjer so se nahajali uporniki in jih izvlekla iz zapora v mesto; privezali so jih na konje, ki so jih vlekli za seboj. Še preden so prišli do mestnih vrtov, so bili vsi mrtvi.http://www.biografiasyvidas.com/biografia/a/alfaro_eloy.htm Danes se na tem mestu nahaja spomenik. Nekaj dni pozneje so Alfara tajno pokopali v Quitu, nato pa so njegove posmrtne ostanke v 40. letih 20. stoletja prestavili v mavzolej v Guayaquilu. Na pobudo predsednika Rafaela Correaja so del njegovega prahu izkopali in ga pokopali v mestu Monticristi, kjer je leta 2008 potekala nacionalna ustavodajna skupščina.
Danes je v Ekvadorju in delu Južne Amerike ime Alfaro sinonim za revolucijo.
Sklici
Literatura Manuel de Jesús Andrade Suárez (1912) Páginas de sangre; ó, Los asesinatos de Quito, el 28 de enero de 1912.Paginas de sangre, ó, Los asesinatos de Quito, el 28 de enero de 1912 Pareja Diezcanseco, Alfredo (1944), La hoguera bárbara: Vida de Eloy Alfaro ("The Barbaric Bonfire: Life of Eloy Alfaro"; Published in Mexico).
Glej tudi
seznam ekvadorskih generalov seznam predsednikov Ekvadorja
Zunanje povezave
Kategorija:Ekvadorski generali Kategorija:Generali Ekvadorske kopenske vojske Kategorija:Generali Nikaragovske kopenske vojske Kategorija:Predsedniki Ekvadorja Kategorija:Ekvadorski politiki Kategorija:Diktatorji Kategorija:Ekvadorski prostozidarji Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ladjo